Ivan J. Štuhec: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

25
965
Dr. Ivan Štuhec, teolog, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru ter direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru
Dr. Ivan Štuhec, teolog, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru ter direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru

Lokalne volitve so in niso za nami. Vsaj v Kopru ostajajo nekatera vprašanja odprta in močno sumljiva. Skupno vprašanje državnozborskih in lokalnih volitev bi lahko bilo, kako si predstavljamo demokratično ureditev, ali so politične stranke njen konstitutivni element, ali pa so ad hoc skupine postale nek nov način participacije državljanov pri političnem odločanju?

Ko poslušamo osrednje slovenske medije, dobimo vtis, da so izrazito proti strankam in za instant politične skupine. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj je boljše, da v politiki neprestano improviziramo ali pa da imamo stabilnost in kontinuiteto. Ali, ali, ne pride v poštev. Za to se političnim strankam postavlja vse bolj resno vprašanje, koliko so sposobne vključevati v svoj program in miselni svet, pobude, ki se uveljavljajo preko civilnih ali drugih skupin. Pri tem je potrebno vedno z rezervo gledati na civilne skupine, ki so pogosto kukavičje jajce globoke države. Slednje predstavlja resen problem za racionalni del volilnega telesa, ki pač ne želi kupovati mačka v žaklju. Ta del volilnega telesa se raje odloča za strankarske kandidate, če tudi ti niso vedno, ne primerni, ne sposobni. Volivci pa vsaj vedo, katero linijo bodo ti kandidati zastopali. Med tem ko pri instant strankah in politikih nikoli ne vemo, kam jih bo po volitvah zaneslo, oziroma, koga so imeli že prej za skritega botra.

Z načelnega gledišča, so instant kandidati lahko res izraz civilne pobude in resničnega interesa državljanov in državljank. Vendar je to načelo v slovenskih razmerah že tolikokrat bilo zlorabljeno, da je do vsakega takega kandidata potrebno imeti metodično rezervo, dokler ne pokaže in dokaže nasprotno.

Po drugi strani pa so lokalne volitve pokazale, da so najuspešnejši kandidati kljub vsemu strankarsko opredeljeni župani in svetniki. Stranke s svojo kontinuirano tradicijo od osamosvojitve naprej imajo vzpostavljeno lokalno mrežo, ki deluje. Stranke, ki so nastale na hitro, kot vzvod globoke države za obvladovanje podedovanih privilegijev, nimajo izdelane mreže in se z lokalno samoupravo ne ukvarjajo veliko. Tako sta praktično Cerar in Šarec na lokalni ravni popolne nule, čeprav sta na državni ravni nastala po logiki nestrankarskih kandidatov. Kot primer trdoživosti na lokalni ravni pa je Slovenska ljudska stranka, ki ni v parlamentu, a je kljub temu še vedno prva stranka na lokalni ravni. Verjetno je prav zahvaljujoč njeni obnovitvi tokrat volilna udeležba bila višja.

Lokalne volitve so pogosto izraz lokalnih razmerij, ki jih izven tistega območja drugi težko razumejo in predvidijo. Ni tako redko, da so župana izgubile pomladne stranke, ker se niso bile sposobne dogovoriti za skupnega kandidata. Zelo individualni in osebni oziri ali prepiri, pogojujejo lokalne rezultate. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. To pravilo še kako drži in bi ga lahko od občine do občine potrdili s konkretnimi primeri. Še slabše pa je, če se z vrha stranke poseže v lokalno raven na način, da se išče preko lokalne skupnosti rešitev za kadrovske spremembe na državni ravni. Tako imamo primere, da so tradicionalno desna okolja dobila leve župane, ker se pomladne stranke niso bile sposobne pred volitvami dogovoriti za enega kandidata. Kjer se to dogaja, ima to tudi posledice za državnozborske in evropske volitve.

Pred nami so evropske volitve. Te še toliko bolj zahtevajo povezovanje in podporo skupnim kandidatom, saj jih je vseh skupaj komaj osem. Na zadnjih volitvah smo v evropski parlament izvolili tudi enega t.i. neodvisnega kandidata Šoltesa. Če se bo logika državno zborskih in lokalnih volitev nadaljevala, bomo tokrat dobili še enega več. To pa posledično pomeni še dodatno zmanjšanje vplivne poti in moči že tako male države v evropskem parlamentu. Tudi za evropski parlament bodo igrali pomembno vlogo novi obrazi. Stranke, ki te miselnosti volilnega telesa ne bodo upoštevale, lahko izgubijo katero od mest, ki jih imajo.

Vsekakor pa bodo evropske volitve potekale pod močnim vplivom migrantske politike. Za to lahko pričakujemo okrepitev obeh političnih ekstremov, desnega in levega tudi v prihodnjem evropskem parlamentu, kar predstavlja minsko polje za prihodnost evropske zveze. V kolikor sredinske stranke ne bodo ustrezno reagirale na te pojave, njihovih predstavnikov v Evropi ne bo ali pa se jim bo število bistveno zmanjšalo.

25 KOMENTARJI

  1. Pri lokalnih volitvah je nekoliko drugače kot pri državnih (govorim iz izkušnje manjše občine): pogosto se odločamo med ljudmi, ki jih poznamo ‘do obisti’, pri čemer strankarska pripadnost ni nujno odločujoč kriterij. Drugo: številni strankarski kandidati (tudi ‘pomladni’!) so ‘kr neki’ (vnaprej brez realnih možnosti za izvolitev) in jim ne bi zaupala niti vodenja svojega gospodinjstva – kaj šele pooblaščala za vodenje občine … Morda res ni tako enostavno pritegniti (sposobne) ljudi, da bi tvegali kandidaturo? Saj res: čemu bi se dajali v zobe, se razgaljali, posta(ja)li tarča mrhovinarskih novinarjev … In to za manj ugodne delovne razmere (in plačo), kot jih imajo na ‘varnem’ delovnem mestu?

    • Gospa ste na varnem v penziji. Ni bolj varnega delovnega mesta kot politika. Žal pa ne Vi, žalostno da niti Štuhec ne razumeta da biti neodvisen pomeni možnost dobiti glasove vseh. Pod blagovno znamko SDS pa je 25% ljudi za in 75% proti. Le desnica tega ne dojame, pa je vsakemu otroku to jasno. In to je eden od razlogov da mora Janša odstopiti.

      • Problem marsikaterih ‘neodvisnih’ lokalcev (oz. tistih, ki padejo na njihovo ‘neodvisnost’) je mnogokrat podoben problemu ‘novih obrazov’ v državni politiki. Ni pa to nujno: tudi sama sem tokrat volila ‘neodvisnega’, ker ga poznam in zaupam v njegove kompetence, ki jih je izkazal na drugih področjih – vsekakor ni bil privezan na državne jasli, ampak je uspešno saniral nekaj zavoženih podjetij.

        In, mimogrede: nisem v penziji pa tudi nikoli ne bom (prejemala penzije). Sem izbrala drugačno pot, ki ne prinaša finančnih učinkov. (Znam pa zapravljati, to pa ja. Mož mi prepušča njegove finance 🙂 .)

        • O penziji le toliko da sta penziji in državna služba edino varni, zato je v politiki največ nesposobnih in brezposelnih. Kako neverjetno,a žal resnično. In varnega “državnega denarja” se otepajo dokler jim gre. Briga jih dobro vseh, briga jih zate!

          • demokracija: “O penziji le toliko da sta penziji in državna služba edino varni, zato je v politiki največ nesposobnih in brezposelnih. ”
            =============
            Ker aktivni politiki niso v penziji je jasno nekaj v zvezi z zgornjim zapisom.
            Politiki niso v državni službi, in je njihova služba zato zelo nesigurna, zato je trditi, da so politiki v t.i. varni državni službi in jim istočasno
            pripisovati brezposelnost velika neumnost.

      • demokracija 4.0: “… Pod blagovno znamko SDS pa je 25% ljudi za in 75% proti. Le desnica tega ne dojame, pa je vsakemu otroku to jasno. In to je eden od razlogov da mora Janša odstopiti.”
        ==============
        Analogno torej:
        Pod blagovno znamko strank ki niso SDS pa je največ le nekaj nad 12% ljudi za in 88% proti. Le levica tega ne dojame, pa je vsakemu otroku to jasno. In to je eden od razlogov da morajo vsi vodilni iz levih strank odstopiti.

      • Demokracija 0,4 dl,
        vaše predstave o demokraciji so naravnost otročje.

        Po eni strani vas moti 25% delež glasov volivcev stranke SDS – kar je, mimogrede, daleč največji delež glasov za katerokoli slovensko politično stranko – po drugi strani pa bi prav vi zagotovo vpili, da vlada diktatura ene stranke, če bi bila situacija obrnjena in bi SDS prejela 75% glasov volivcev.
        Ozrite se okoli sebe, ker boste morali svojo kritiko usmeriti še kam drugam, ne le v stranko SDS.

          • AlFe,
            ali naj ta vaš komentar, v katerem pravite, da zmanjšujem ugled neke politične stranke (s katero nimam nobene osebne ne članske povezave, pa niti nihče iz kroga mojih sorodnikov, prijateljev in znancev ni član te stranke) ter mi očitate nekakšno slepoto, ali naj torej vaše besede sprejmem kot osebni napad name (tako namreč vi dojemate moje komentarje in mi nato očitate, da vas v njih osebno napadam!) ali zgolj kot znamenje vaše dvoličnosti?

  2. Slovenska desnica ne kunicira med sabo zato se ne povezuje, ne skrbi za razvoj kadrov, egoistični vodje skrbijo za lastno promocijo,
    To so ključni razlogi zakaj nima županov mestnih občin. Neznanje strategije, slabo kadrovanje.

Prijava

Za komentiranje se prijavite