Investiramo v kurilne naprave, ne pa tudi v proizvodnjo peletov

5
280

peletiIzrabljamo različne vire energije. Nekateri so obnovljivi, drugi pa neobnovljivi. Neobnovljivi viri so količinsko omejeni in ko jih bomo izrabili, jih ne bo več. Zato je smotrno razvijati obnovljive vire energije. Njihova dobra lastnost je, da nimajo škodljivih vplivov na okolje.

Soočamo se s preobratom v energetskih virih, ko bomo morali zaradi različnih razlogov preiti na obnovljive vire energije, med katerimi so tudi peleti. V teku so že aktivnosti, ki porabnike spodbujajo k temu.

Glede na to, da imamo cilj povečevati vlogo in pomen obnovljivih virov energije iz lesne biomase, kar je tudi zahteva EU, moramo investirati v lesno-predelovalno industrijo. Med njimi so tudi peleti, nakup kurilnih naprav na lesno biomaso je že subvencioniran. Na strani proizvodnje pelet smo vseeno premalo aktivni. Če se bo poraba povečala, moramo poskrbeti, da se bo tudi proizvodnja. Imamo veliko žag in mizarskih podjetij, ki bi lahko z razširitvijo svoje dejavnosti zapolnile to vrzel.

Povpraševanje po peletih se v Sloveniji iz leta v leto veča, saj se mnoga gospodinjstva zaradi visokih cen kurilnega olja v preteklosti in po napovedih tudi v prihodnosti, odločajo za cenejše in trajnostne načine ogrevanja. Trg pelet zato postaja pester (potrošniki imajo vedno več izbire), a na žalost manj pregleden. Razvoj trga proizvodnje peletov je malo ohromil padec kurilnega olja v letu 2015, vendar ne smemo pozabiti, da je to trenuten trend, ki se bo slej ko prej spreobrnil in zato ne smemo zanemarjati razvoja proizvodnje peletov.

Ker lastna proizvodnja pelet ne sledi potrošnji se je povečala uvoz peletov. Za razliko od polen in sekancev je trgovanje z lesnimi peleti bolj usmerjeno na globalno tržišče. Težava naših proizvajalcev peletov je premajhna proizvodnja. Po podatkih Gozdarskega inštituta smo v letu 2015 imeli merjeno v 1000 ton naslednjo bilanco: proizvodnja 110, uvoz 145 in izvoz 105. Iz tega lahko izračunamo, da je lastna poraba 150 (110+145-105 = 150). Torej kljub temu, da je 60 % našega ozemlja poraščenega z gozdovi, ne proizvedemo niti za lastne potrebe. Povpraševanje prehiteva proizvodnjo pelet za 20% do 50%, zato več milijonov ton peletov vsako leto uvozimo v EU iz drugih držav.

Država sicer preko Eko sklada financira za nabavo kurilnih naprav, ampak v teh pečeh se skuri veliko pelet, katerih les je posekan v Sloveniji, predelan v Avstriji in ponovno uvožen v Slovenijo. Pokrivamo le del tega kroga, ker se večji del tega prelije v tujino. Tu vidimo največji potencial, da ta trend obrnemo. Pri nas vsak sektor gospodarstva deluje ločeno. Imamo veliko gozdov, ki pa so lastniško zelo razdrobljeni, zato gozdarsko-lesna industrija, da bi zacvetela potrebuje povezano delovanje. Povezati se morajo lastniki gozdov, žage, predelovalci lesnih izdelkov in izdelovalci sekancev in pelet za ponovno oživitev lesnopredelovalne industrije.

Vlaganje v proizvodnjo pelet nam namreč lahko prinese pozitivne rezultate tudi na ravni gospodarstva.

Potencial lesne biomase v industrijskem sektorju obsega skobljance, žagovino, lubje in druge lesne ostanke, ki nastajajo pri predelavi in obdelavi lesa na žagah in lesnopredelovalni industriji. Po navedbah Gozdarskega inštituta znaša neizkoriščen potencial biomase v industrijskem sektorju okoli 560.000 m3.

Andreja Kač

Andreja Kač je študentka UP Fakultete za management v Kopru. Objava prispevka je del predmeta magistrskega študija.

5 KOMENTARJI

  1. Peoblem te gospodične je, da bo sedaj rabila šefovsko mesto…
    Dobro, da je zbrala vse te podatke. Sklepi o “povezovanju” vseh mogočih v verigi… to je pa čista socialistična znanost Edvarda Kradelja!
    Zanimivo, da vso domačo proizvodnjo izvozimo, da bi jo uvozili nazaj. Podjetnost pa taka.

  2. A sploh imamo desnico, ki bi nasprotovala postavljanju lesnega kolhoza. Ne. Zgleda še glasujejo za ta neo-komunistični projekt.

    • Tak “neokomunistični lesni kolhoz” ima menda tudi dežela Bavarska. Verjetno ekonomsko najbolj uspešna dežela v Evropi.

      Ampak kaj, ko je liberalcem bolj fajn, če se trguje in služi z maržami, transportom itd. Z indonezijskim premogom na prvem mestu. In z nafto, da se tričetrt Slovenije greje na kurilno olje namesto na biomaso, čeprav imamo pred nosom polno lesa, ki se ga komaj kdo dotakne ( razen za izvoz hlodov, jako inteligentno početje).

      Do 2050 pa predvidevajo porast temperature za 2,5 stopinje. Super, ne bo treba v savno hodit. Bomo skozi kot v savni.

      • “ki se ga komaj kdo dotakne”

        Ker se ga ne izplača, itak ne? Sicer pa … vprašajmo Radio Erevan:

        Vpr.: Ali bi bilo možno socializem zgraditi v puščavi?
        Odg.: Načelno da, vendar bi morali že čez nekaj let začeti uvažati pesek.

  3. “Zato je smotrno razvijati obnovljive vire energije. Njihova dobra lastnost je, da nimajo škodljivih vplivov na okolje.”

    Ne razvijanje ampak koriščenje obnovljivih virov energije. In pa … vsak človekova dejavnost poškoduje okolje, ene več in druge manj. Kaj hočemo, smo pač živi, kajne?

Comments are closed.