Peter Černic: Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve

2
419
Peter Černic je družbeno in politično angažiran intelektualec

V tokratni oddaji intervju bo Jože Možina gostil enega najprodornejših slovenskih intelektualcev v Italiji prof. Petra Černica, ki je tudi ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič v Gorici. Gre za izobraževalno ustanovo s slovenskim učnim jezikom, ki izvira iz več kot 170-letne tradicije slovenskega šolstva na Goriškem. Živi na Vrhu sv. Mihaela na goriškem Krasu, v občini Sovodnje, z ženo Španko in štirimi sinovi. V Gorici je obiskoval klasično gimnazijo in licej, študij zgodovine pa končal v Trstu.
Bil je uspešen odbojkar, kariero pa je začel kot profesor zgodovine na slovenskih šolah v Gorici. Ravnatelj je bil tudi njegov oče. Ob vodenju slovenske šole je tudi član Višjega šolskega sveta v Rimu.

Peter Černic je družbeno in politično angažiran intelektualec

Dejaven je v slovenski skupnosti, vneto analizira politično dogajanje, raziskuje obdobje 20. stoletja in črpa iz bogate zgodovine velikih Slovencev, ki so zaznamovali in ohranili slovenski živelj v Italiji. Svoje diplomsko delo, v katerem se je posvetil 11. stoletju, je objavil v ugledni italijanski reviji za srednjeveške študije in v posebni knjigi. Sodeloval je pri urejanju več izjemno pomembnih knjig za slovensko preteklost, dnevniških zapisov Rudolfa Klinca, vojaškega dnevnika Iva Brica in drugih.

V pogovoru se je dotaknil svoje družinske multikulturne izkušnje. Trdi, da je sredozemski svet, še posebej španski, od koder izvira njegova žena, ves čas sposoben razpravljati o aktualnih vprašanjih, zaradi česar so tudi medčloveški odnosi bolj odprti. Svoje poslanstvo vidi v boju za slovensko šolstvo, ki sicer ima zagotovljen okvir delovanja, a se spopada s številnimi težavami. Medtem ko predsodkov do Slovencev praktično ni več, pa Černic opozarja na krizo v slovenski manjšini, ki je predvsem politična, a nevarna za prihodnost skupnosti. Meni, da živimo v času nedorečenosti, ki je povzročila politično katastrofo.

Če je v času fašizma med Slovenci vladala močna povezanost, pa sta vojna in zlasti povojno obdobje prinesla razcep. Posebej zato, ker je jugoslovanska komunistična oblast deformirala slovensko zamejsko enotnost s podpiranjem zgolj levo usmerjenih. Podpirala je tudi njihovo vključevanje v italijanske leve stranke, kar pa je privedlo do osipa in razpršitve slovenskih glasov. Sedaj sta v krizi tudi obe krovni organizaciji, ki ne moreta več učinkovito predstavljati slovenske skupnosti. Na zadnjih deželnih volitvah je Stranki slovenske skupnosti, edini politični stranki Slovencev v Italiji, vseeno uspelo izvoliti svojega predstavnika Igorja Gabrovca, medtem ko levici, ki je včasih prevladovala, to ni uspelo.

Peter Černic opozarja na katastrofalno vodenje manjšine

Vodenje manjšine je bilo dodatno obremenjeno, ker je njen levi del jugoslovanska država vključevala v različne poslovne interese, povezane tudi s Saftijem:

»Tisti sistem je bil sposoben ustanoviti paradržavo in financirati paradržavo z vsemi njenimi ustanovami.«

Ko je ta sistem propadel, se je v posebej hudi krizi znašel prav levi del manjšine oz. njene krovne organizacije, ki tudi ni bil navdušen nad osamosvojitvijo Slovenije, ampak je zagovarjal enotno Jugoslavijo:

»Tiste organizacije, ki so bile zadržane ali celo proti osamosvojitvi Slovenije, so bile potem, tri, štiri leta kasneje, deležne financiranj.«

Slovenska država ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.

Vabimo k ogledu interjuja z g. Černičem, ki ga je pripravil in vodil dr. Jože Možina (nedelja, 10. 11. 2019, ob 21. uri na TVSLO1)

2 KOMENTARJI

  1. Super so ti zamejski Slovenci v Italiji. Redno nam v pošljejo tovariške pozdrave v obliki Partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča z vsem, kar spada zraven: srp in kladivo, rdeča zvezda, jugoslovanska zastava, titovke…ki seveda obvezno sodeluje na vsaki sovjetski procesiji v Ljubljani.
    Moje stališče: če je tako, naj se gredo vsi po vrsti lepo solit. Slovenci gor ali dol.

Prijava

Za komentiranje se prijavite