Te dni se nemška politika sooča z izidi nedeljskih zveznih parlamentarnih volitev. Račun, in to krepak, je bil izstavljen obema dosedanjima strankama v vladajoči koaliciji CDU/CSU in SPD. Zanos ob nedavni 100 % (!) izvolitvi g. Martina Schulza (nekdanjega predsednika EU parlamenta) za novega predsednika zvezne SPD (ki je že močno upadel ob hudih porazih v času posameznih nedavnih parlamentarnih volitev v posameznih deželah ) je zamenjala trda streznitev.
SPD se je takoj po objavljenih, za obe do sedaj vladajoči stranki poraznih rezultatih, kategorično odločila za prehod v opozicijo – na odkrito presenečenje in obžalovanje vladajoče CDU/CSU. Le ta je utrpela prav tako ogromen izpad glasov, skupno kar preko 8 %, t.j. zanjo drugi najslabši rezultat v vsem obdobju po drugi svetovni vojni. Dejansko gre za tektonske premike na nemškem političnem prizorišču.
Največje zmagoslavje je ob teh ogromnih premikih požela nova stranka, ki je žela tudi uspeh za uspehom na predhodnih deželnih volitvah Alternativa za Nemčijo (AfD). Dosegla je preko 12 % in se, že ob svojem prvem nastopu na teh volitvah, povzpela takoj na tretje mesto za obema vodilnima strankama in pred vse druge dosedanje tradicionalne stranke v zveznem parlamentu.
Kaj to pomeni ? Se z velikimi koraki vrača nacionalna ideologija na nemško politično prizorišče ?
S to bojaznijo, ki pomeni za Nemčijo še vedno nezdravljeno travmo tudi po vseh teh desetletjih od konca druge svetovne vojne, se vladajoča politika vnaprej nagonsko distancira od tega nenavadno hitro rastočega igralca na njenem političnem prizorišču. Oceniti je mogoče, da so mu k tako neverjetno bleščečemu nastopu, tako na deželnih kot sedaj zveznih volitvah, v resnici pomagali – poleg neprimerno visoko leteče politike in ne vedno uspešnih nastopih na mednarodnem odru – predvsem nedopustno zanemarjanje nujnega izboljšanja življenjskih razmer večine nemških državljanov, še posebej tistih, ki še niso pobegnili iz področij t. i. novih dežel, t. j. dežel nekdanje Nemške demokratične republike (DDR). Kot pravno sporno pa se prav posebej v tem delu javnosti čedalje močneje odraža osebno javno povabilo ga. Merkel izpred dveh let, da množice migrantov iz Turčije oziroma Afrike lahko brez ovir in celo brez nujno potrebne preveritve pridejo v Nemčijo, ne da bi o tem odločili pristojni organi – deželni parlamenti oz. zvezni parlament. Posledice, ki so se odrazile v pojavih brutalnih islamističnih napadov, pretresajo danes celotno Evropo.
Trenutno sceno na področju etabliranih političnih strank v Nemčiji je mogoče primerjati s popotresno podobo razrušenega mesta.
Nosilci parlamentarnih strank, ki so ob tem tektonskem premiku, globokem padcu obeh strank dosedanje vladajoče koalicije, brez izgub preživeli ta potres oziroma se celo ponovno uveljavili (Zeleni, celo Levica in seveda Liberalci, ki so se vrnili v parlament), iščejo na tej krajini ruševin pretekle politike svoj lasten profit. Nedvomno je, da so po obdobju velike koalicije, v katerem so bili popolnoma potisnjeni na rob, lačni svoje potrditve. V stanju močno oslabljene CDU, ki je po umiku SPD sama nasproti njim, pa je sedaj mogoče predvideti nadaljnja popuščanja v smeri njihovih v današnji nemirni konfliktni situaciji v Nemčiji in Evropi manj aktualnih (naravo-varstvenih in še posebej gospodarsko liberalnih) tendenc.
V tej situaciji se je bati, da bodo tudi v prihodnje izostali nujno potrebni socialni in še posebej strateški globalni gospodarski korektivi, ki so bili doslej v Nemčiji že več kot desetletje prezrti.
Prav to nezaslišano zanemarjanje nujnih življenjskih potreb velikega dela nemških državljanov, še posebej na področjih ustreznih plač, pokojnin in delovnih pogojev, reševanja akutnih stanovanjskih potreb na razvitih gospodarskih področjih, vedno bolj grozeče revščine večjega dela prebivalstva, še posebej upokojencev, zaradi dopuščanja možnosti doseganja večjih dobičkov lastnikov, brezobzirnega izrivanja ljudi iz njihovih domov, kjer so živeli večji del svojega življenja, rast števila okolij, ki jih ni več priporočljivo obiskovati, sovražni odnosi priseljencev do domačega prebivalstva, a tudi vedno bolj zanemarjena gradbena, prometna in okoljska infrastruktura – vse to sestavlja temen oblak zanemarjene domače politike. Po drugi strani bodejo v oči milijonske deželne in državne investicije, katerih upravičenost in zlasti gospodarnost je vprašljiva (da ne govorimo o primerih več milijardnih škod, kot je že povzročena pri gradnji načrtovanega glavnega berlinskega letališča Schönefeld) brez vsake odgovornosti vodij in nadzornikov projektov.
Gospodarsko uspešna Nemčija je danes svetovno letovišče kapitalskih mogotcev in vedno večje mednarodno zbirališče iskalcev dobičkov v lijaku, na katerega dnu se zbira množica odpisanih najrazličnejših prepričanj, narodnosti in ver. Multi kulti. AfD je odziv.
