Informativni pano na Teharjah bolj dezinformira kot informira

V imenu vseh otrok s Petrička, katerih večina je izgubila starše na Teharjah ali v Starem piskru, zahtevam, da se besedilo na panoju prilagodi resnici ali pa ga vsaj odstranite, če je nekaterim danes še vedno težko kaj napisati proti komunizmu.
Franci Kindlhofer,
nekdanji prebivalec Petrička in Skalne kleti v Celju

Ob vhodu v Spominski park Teharje so postavili informacijsko tablo. Navadno so takšne table namenjene informiranju obiskovalcev. Vlado Kožel z Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje imenuje ta objekt sicer informacijski pano, čeprav je od tega zelo oddaljen. Besedilo na njem je namreč vse kaj drugega kot informativno, pravzaprav bolj zavaja kot pojasnjuje. V sedemdesetih vrsticah besedila niti enkrat ni omenjen komunizem oziroma KPS ali KPJ, ki so bili poleg okupatorja glavni kreatorji slovenske tragedije. Dr. Jože Pučnik v svojem Poročilu o pobojih na strani 194 v 21 vrsticah 17-krat omeni politbiro, partijo, komuniste, KPS in KPJ.

Domobranci so nastali iz nujnosti obrambe pred komunističnim nasiljem, najprej pod italijansko okupacijo

Prvi odstavek napisa na tabli je zelo zavajajoč. Na Teharjah so bili v veliki večini pripadniki domobrancev in njihovi družinski člani, ki so bili kot begunci vrnjeni iz Koroške, kjer so se predali oboroženim silam Velike Britanije in upravičeno računali na njihovo zaščito pred komunističnimi partizani, ki so takrat v Jugoslaviji na silo prevzemali oblast. Domobranci so bili slovenska oborožena formacija, ki je nastala iz nujnosti: zaradi obrambe pred partizanskim nasiljem, ki so ga izvajali pod vodstvom komunističnih funkcionarjev, ki so bili šolani v Sovjetski zvezi, da izvedejo komunistično revolucijo v Jugoslaviji (Josip Broz – Tito, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in drugi). Ta konflikt s partizani se je odvijal pretežno na ozemlju pod italijansko okupacijo. Obramba proti partizanskemu terorju se je sprva, spomladi 1942, vršila celo brez vednosti okupatorja in njegovega dovoljenja. Iz tega je razvidno, da vaške straže niso imele namena niti interesa delovati v korist okupatorja. Svojo nalogo so videli predvsem v samoobrambi pred terorjem in na drugem mestu za preventivno obrambo pred grozečim komunizmom. Seveda je bilo nemogoče, ta odpor trajno voditi brez vednosti in podpore okupatorja. To je pozneje služilo komunistični oblasti kot dobrodošel dokaz o tako imenovani kolaboraciji z okupatorjem.

Po kapitulaciji Italije so območje zasedli Nemci in razmere so se spremenile

Po kapitulaciji Italije leta 1943 so to območje zasedle nemške oborožene sile, ki so uvedle strožji režim. Nemci so od domobrancev zahtevali tesnejšo povezavo. Trditev, da so se borili domobranci na strani nemških oboroženih sil, ni korektno, saj to sodelovanje ni bilo mišljeno kot podpora okupatorju, ki je bil že tako ali tako obsojen na propad. To je bil pač refleks preživetja, kot to imenuje prvi predsednik društva političnih zapornikov in nekdanji taboriščnik z Golega otoka Mihael Cenc. Treba je omeniti, da so ujetniki na Teharjah umirali tudi zaradi mučenja, ki je bilo sestavni del zasliševanj. Omembe vreden je tudi pomor dojenčkov, ki so bili zmetani na en voz in ves dan izpostavljeni žgočemu soncu, da so do večera pomrli.

Trpljenju otrok na Petričku je posvečene premalo pozornosti, saj je bilo tam zelo hudo

Otroško taborišče Petriček se le bežno omenja, čeprav so bili tudi tam otroci izpostavljeni raznim represalijam. Dekleta nad 14 let so imela srečo, če so se lahko skrila pred posiljevanjem stražarjev, ki je pomenilo tudi smrt. Otroke istih družin so trgali narazen in jih pozneje pošiljali v različne domove. Nekaterim so spreminjali tudi identiteto. Za razne prestopke so bili otroci tepeni ali celo kaznovani z zaporom v silosih za krmo.
Zato je takšen dezinformativni pano ne samo neuporaben, je žalitev za žrtve in pomeni omalovaževanje komunističnih zločinov in terorja nad Slovenkami in Slovenci, ki je v več ali manj kruti obliki trajal do osvoboditve leta 1990.

V imenu vseh otrok s Petrička, katerih večina je izgubila starše na Teharjah ali v Starem piskru, zahtevam, da se besedilo prilagodi resnici ali pa ga vsaj odstranite, če je nekaterim danes še vedno težko kaj napisati proti komunizmu.