In memoriam: dr. Andrej Capuder (1942 – 2018)

7

V 76. letu starosti se je poslovil slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, profesor, politik in diplomat dr. Andrej Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence. Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Zanjo je prejel Sovretovo nagrado, doživela je tri ponatise. Sledili so še drugi prevodi, med drugim Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato in Kierkegaard. Zatem se je posvetil romanu. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost cenzure takratne države in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju.

V času osamosvajanja Slovenije se je pridružil Slovenskim krščanskim demokratom. Bil je poslanec v osamosvojitveni skupščini in minister za kulturo v prvi slovenski vladi med letoma 1990 in 1992. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Vmes se je neprekinjeno posvečal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti.

Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.

Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti.

7 KOMENTARJI

  1. Naj počiva v miru. Amen.

    Odličen govornik, široko razgledan, velik erudit.
    Njegova predavanja nikoli niso bila dolgočasna. Poslušalce je pritegnil z zanimivimi in duhovitimi vložki iz velike zakladnice svojega znanja.

  2. imeniten mož.

    kot študentič sem ravno še ujel nekaj njegovih večerov v klubu cankarjevega doma, kjer je bral pasuse božanske komedije in nato skušal z velikimi sočnimi koraki natolmačit še vse, kar je v medvrsticah tistih gostih verzov.

    hvala njemu in bogu, da sem takrat in še parkrat potem lahko videl in slišal, kaj pomeni biti izostren, omikan in vešč mož.

    upam, da je že čez obe reki koncem vic (lethe in eunoe) in se mu razodeva raj.

    eden zadnjih klepetov:
    https://www.delo.si/sobotna/slovenci-najbolj-papeski-med-vsemi.html

  3. Ne gre spregledati niti njegovega izleta v dnevno politiko. Nedvomno je bil med najbolj spostovanja vrednim slovenskimi ministri od osamosvojitve do danes. A nihce od njih ni bil delezen tako strupeno sovraznega medijskega odnosa kot prav veliki intelektualec in skrajno omikani dr. Andrej Capuder. Vsaj od predavanja poleti 91 v stiski opatiji naprej. Podobno sovrazni so bili v oni vladi samo se do dr. Petra Venclja. Prava moza na pravem mestu. Mogoce nekoc nekomu uspe v politiki, kar njima zal ni moglo uspeti. Ceprav takega kalibra po mojem zaenkrat ni na vidiku. Zbogom, resnicni gospod!

  4. Vsekakor naj počiva v miru.

    Toda njegovojavno delovanje ne cenim visoko. Uvrščam ga v kategorijo, v kateri so Ljudmila, Strgar, Pogorelec, A. Tomažič, publicisti Cestnik, Sunčičeva, Kršinar, Puc in mnogo podobnih. Skupna značilnost omenjenih je, da so si z udrihanjem po komunizmu in komunistih najprej pridobili zaupanje volivcev, bralcev … pred vsakimi volitvami pa so zamenjali masko: na veliko so začeli širiti dvom o Janši in Cerkvi. Capuder je bil med najbolj izrazitimi sejalci razdora. Ste vsi vi, ki ga imate za čudvitega človeka in ga postavljate visoko na piedestal, na vse to pozabili?

Comments are closed.