Majniška deklaracija in osamosvojitev – kaj potrebujemo danes?

Ob osamosvojitvi je kontinuiteta videla svojo rešitev v tem, da na slovenskih duhovnih poljanah, ki so bile samo delno zasajene, poseje z nihilizmom, saj se je zgodba o socializmu podrla. Pomagala si je z nihilistično trditvijo, da nihče ne ve kaj je prav in torej tudi ne kakšne so prave vrednote. To pa je isto, kot da vrednot ni, in si jih lahko vsakdo omisli po svoje. Pod pritiskom so s figo v žepu pristajali samo na vrednote, ki jih ima vgrajene pravna država, in še to v upanju na »boljše čase«.

Življenje nas uči, da vrednote so

Rezultati takega ravnanja z vrednotami so se pokazali že kmalu, vendar so se posamezniki ob prisvajanju ljudskega premoženja kot najuspešnejši grabežljivci pokazali v vsej luči šele zadnja leta, ko jih je pomagala razkriti svetovna kriza. Celo nekdanji zagrizeni nihilisti so spoznali, da kriza ni samo gospodarska, ampak je tudi, ali predvsem, kriza vrednot.

Kljub temu pa politične stranke v svojih volilnih programih le redko vidijo, da samo z gospodarskimi posegi, brez vrednot, družbe ni mogoče izvleči iz krize. Iz njenega dna, če smo ga res že dosegli, se bo zaenkrat potrebno izvleči z improvizacijo, pozneje pa bomo morali tako vrednotam, kot gospodarskemu razvoju vzpodbujemu z inovacijami posvetiti dolgoročno skrb, tudi v svetovnem merilu. Dr Marko Pavliha pravi, da so se možnosti preobrazbe že pokazale v novih pogledih na vojno in mir, ekologijo in gospodarstvo, zdaj po moramo to doseči v etiki in vrednotah. Čim več poklicnih skupin kot so zdravniki, znanstveniki, politiki, novinarji, sodniki, odvetniki in poslovneži mora sestaviti svoje etične kodekse.

Kaj pa Janez Evangelist Krek?

O vlogi vrednot pri preobrazbi družbe nas iz slovenske preteklosti uči Janez Evangelist Krek, nosilec družbene renesanse ob prelomu devetnajstega stoletja, ko lahko govorimo o prvi osamosvojitvi Slovencev. Tedaj smo se Slovenci po njegovi zaslugi, čeprav v skromnih okvirih, gospodarsko in finančno osamosvojili. Krek je kot prvi organizator civilne družbe v Sloveniji preprečil, da bi se na podeželju, kjer je živelo 90% slovenskega prebivalstva, razvil uničujoči ekonomski liberalizem. S civilno družbo zgrajeno na zadružništvu in drugih organizacijah je slovenskega človeka vsestransko dvignil in ga na ta način rešil. Veliki Slovenec Krek pa ni razvijal samo civilne družbe, ampak je globoko oral tudi v politiki. Bil je dvakrat izvoljen v Dunajski parlament, kjer se je v njegovo zgodovino zapisal s pobudo za znano Majniško deklaracijo.

Takega genialnega vodje, ki bi poleg uspešnega prepričevanja,  ljudi različnih prepričanj, znal potegniti za seboj, Slovenci v današnji krizi potrebujemo in iščemo, a ga ne najdemo. Zato nam ostane vztrajen in potrpežljiv razvoj demokracije, ki bo izvedljiv preko posameznikov poslancev, ki bodo znali zagovarjati Krekove poglede, prilagojene za današnji čas.

Foto: Svarog