Imamo papeža! Jorge Mario Bergoglio, Frančišek (DOPOLNJENO)

23

Beli dim iz Sikstinske kapele je naznanil da imamo novega papeža. Papež je postal argentinski kardinal iz Buenos Airesa Jorge Mario Bergoglio, ki si je nadel ime Frančišek.

Lik novega papeža

115 kardinalov je včeraj izbralo novega poglavarja Cerkve, 266. po vrsti. Iz dimnika Sikstinske kapale se je ob 19.06 uri spustil beli dim. Novi papež je bil izbran v tretjem krogu glasovanja, drugi dan konklava. 76-letni kardinal Jorge Mario Bergoglio si je izbral ime Frančišek. in je prvi poglavar Rimokatoliške cerkve z ameriškega kontinenta, v vsej njeni zgodovini.

»Bratje in sestre dobra večer. Veste, da je bila dolžnost konklava izbrati Rimskega škofa. Hvala vam na sprejemu, hvala celotni rimski skupnosti in predvsem bi želel zmoliti molitev za našega papeža v miru Benedikta XVI. Naj ga Gospod blagoslovi in naj ga Mati Božja varuje. Sedaj bomo pričeli pot kardinalov in narodov, Cerkve, pot bratstva, polne ljubezni in zaupanja med nami. Vedno molimo za nas, eni za druge, za ves svet. Da bomo dobili veliko bratstvo. Želim, da bo ta pot Cerkve, ki jo danes pričenjamo, plodna za evangelizacijo tega čudovitega mesta. Sedaj bi želel dati blagoslov, vendar vas želim zaprositi za uslugo. Prosim vas, da tudi vi zaprosite Gospoda, da me blagoslovi. Molite zame. V tišini.«, so bile prve papeževe besede, takoj po izvolitvi, okrog 300 tisoč glavi množici, ki ga je nestrpno čakala na Trgu sv. Petra, kot tudi vsej svetovni javnosti.

Kardinal Bergoglio je prvi papež iz reda jezuitov. Čeprav v javnosti ni bil v najožjem krogu favoritov za bodočega papeža, velja spomniti, da je na konklavi leta 2005 bil tik za Josephom Ratzingerjem. Po besedah njegovih biografov je kardinal iz Buenos Airesa skromen človek, ki se je prevažal z javnim prevozom in ko je potoval z letalom, samo v ekonomičnem razredu. Francesca Abrogetti, ena izmed biografinj novega papeža, tega opisuje kot »uravnoteženo moč«. Po njenih besedah je sramežljiv pred mediji, vendar v sebi globoko zaskrbljen zaradi socialnih neenakosti med ljudmi v Argentini in drugih predelih južne Amerike. Novi papež je mnenja, da mora imeti Cerkev misijonsko vlogo, da zbira ljudi, da bo aktivna, … da ne bo toliko regulator vere, temveč da jo bo predvsem širila in poenostavljala, navaja Ambrogettijeva, ki je v zadnjih treh letih z njim naredila kar nekaj intervjujev.

Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936. Je eden od petih otrok v družini srednjega razreda. Oče mu je bil uslužbenec Argentinskih železnic, mama pa gospodinja. Duhovnik je postal 13. decembra 1969. Na univerzi v San Miguelu je dosegel naziv profesorja teologije. V letih 1980 in 1986 je bil tudi rektor te univerze. Doktoriral je v Nemčiji, od koder se je vrnil v domovino, kjer je spovedoval in vodil duhovno obnovo v Cordobi. Kardinal je postal leta 2001 in je opravljal številne naloge v Rimski kuriji.

Govora je o dostojanstvenem človeku, globoko zvestemu stoletni tradiciji Cerkve. Prebival je v majhnem stanovanju v Buenos Airesu, kjer je vikende preživljal v samoti. Pri obisku neke bolnišnice leta 2001 je Bergoglio umil in poljubil noge 12-tim obolelim za aidsem. Že samo njegovo novo izbrano ime po Frančišku Asiškemu naznanja skromnost in pripravljenost na služenje in ne na pomp in razkošje.

Vlado Berglez

Foto: prenos RTV SLO 2

23 KOMENTARJI

  1. Peresenečen in ganjen, da smo dobili tako srpmnega papeža, ki je vzel za vzornika Sv. Fančiška Asiškega. Po Benediktu nisem pričakoval, da je možno, da je še kdo bolj ponižen.

  2. Izjemen prvi vtis!
    Skrbi pa me le njegova starost. Mogoče bo imel zelo kratek pontifikat …

  3. Očitno bo dajal veliko prednost duhovnosti pred materialnostjo. Zavzemal se bo za naravne, stvarstvene človekove pravice. Imel bo odprt , nevzvišen odnos z ljudmi.

  4. Uvajal bo pristne krščanske odnose. Podobne tistim iz prvega obdobja krščanstva. Človeštvo bo duhovno napredovalo!

  5. Videli smo, da je k izvolitvi odločilno pripomogel naš kardinal dr. Rode.
    Hvaležni smo mu!

    • Spostovani @svitase: globoko se z vami strinjam in srcno upam, da se g. Rode vrne v Slovenijo in pomaga svojemu narodu v popolni zmedi.

  6. “Po Benediktu nisem pričakoval, da je možno, da je še kdo bolj ponižen”@Tadej:Benedikt ni bil niti malo ponižen,temveč je bil zelo “visok”.

  7. Sem pa bral komentarje po netu (ne samo slovenske) in opazil OGROMNO odkritega sovraštva do Cerkve. Novi papež bo imel ZELO težko nalogo povrniti zaupanje v Cerkev.

    • Habemus papam!
      Ni primeren čas za kritike, pametovanje. Vabim vas, dragi bretje, sestre, vsi ljudje dobre volje, k molitvi, da bi prav razumeli čas, ki ga živimo. Niso pomembne naše kritike, pametovanje. Pomembno je, kakšen pečat bomo dali temu času, ki mu pripadamo bolj, kot si mislimo, s svojimi osebnimi molitvami, dejanji. Naj jih vodi sv. Duh, naj bomo po njih prepoznani kot graditelji mostov, kot so bili več ali manj vsi njegovi predhodniki, še posebej zvesti in ponižni služabnik, ki je v večno mesto priromal iz daljne dežele in vsej Cerkvi v prazniku Božjega usmiljenja pustil nedoumljiv pečat vere in zaupanja Njemu, ki ga je na to najbolj odgovorno mesto na Zemlji poklical in ga z istega mesta poklical v Očetovo hišo na sam predvečer praznika Božjega usmiljenja.
      Ravno to dejstvo dokazuje, kako se ljudje v kritiki Cerkve in papežtva motijo, ker ne razumejo njenega poslanstva. Nekdo je poklican, da nosi svoj križ v petrinskem služenju do betežne starosti in slovesa od sveta tako rekoč v soju luči in žarometov in tako nam je sveti oče Janez Pavel veliki po božji previdnosti pustil čudovit zgled zvestobe do konca in tako je po božji previdnonsti s svojo smrtjo utrdil pomen praznika. Ne smemo spregledati, da je bil ravno on tisti Krakovski škof, ki je sprožil postopek za beatifikacijo božje služabnice s. Favstine Kovalske(po njej je Jezus želel belo nedeljo, prvo nedeljo po veliki noči povzdigniti v praznik božjega usmiljenja) in ga na škofijski ravni tudi zaključil. Dana mu je bila tudi milost, da je isto božjo služabnico kot papež Janez Pavel II. v Rimu razglasil za blaženo in sveto.
      Vsa ta čudovita “naklučja” jasno in brez komentarja govorijo o tem, da taki scenariji daleč presegajo človeške načrte in potrjujejo besede njegovega velikega naslednika, da Cerkev ni papeževa, temveč Kristusova. On sam odloča, kdaj in na kakšen način bo odpoklical svojega služabnika. Tako sta oba papeža pustila za seboj veliko pričevanje vere in zvestobe tistemu, ki ju je za tako pomembno služenje tudi notranje oblikoval. V luči vere tako Benediktov odstop ni izraz nemoči ali negacija služenja prejšnjega papeža tudi v betežni starosti, temveč pričevanje notranje svobode in zvestobe osebnemu klicu, tudi takrat, ko ga zunanji svet ne razume, kar se jasno odraža tudi v načinu komentiranja.
      Zato, dragi ljudje dobre volje, še enkrat vabim k molitvi, da bi po Duhu, ki vodi Kristusovo Cerkev že vse od veličastnega dogodka na binkoštni dan, ki nam je dal veliko množico zvestih pričevalcev vere upanja in ljubezni, da bi tudi sami lahko vstopili v skrivnost Cerkve, ki je potovanje božjega ljudstva skozi čas in prostor proti obljubljeni deželi, ki je v zveličanju duš in v večnem življenju v občestvu odrešenih.
      Na tej poti nas bo podpiral v veri nov naslednik, ki si je v ponižnosti nadel preprosto ime Frančišek I. Cerkev je v preizkušnji in notranjemu čiščenju. V duhu lahko zremo sv. Frančiška, ki ga je Gospod poklical z besedami: “Popravi mojo Cerkev, ki se podira.” Ni se podirala Cerkev. Le duh seta je uspaval mnoge njene člane z vodstvom vred.” Sedaj nam novi papež že po imenu, ki si ga je izbral, jasno govori o smeri rešitve.
      Mar ni naš čas zaznamovan z duhovno revščino, bivanjsko praznino in nesmislom, slo po imeti, po časti in po oblasti? Je vse to usodno okužilo tudi Kristusovo nevesto? Novi papež nam že z izbiro imena jasno govori o smeri rešitve, ki jo je jasno naznanil J.P.II. ob svoji izvolitvi, ko je mestu in svetu zaklical: Ne bojte se Kristusa! Ne bojte se Cerkve! In pozval nas je, naj prestopimo prag upanja.
      Frančišek je bil brat. Enak med enakimi. A poln vere in svetosti, zgled služenja in uboštva. Sv. oče, Frančišek I. nas vabi, da bi vstopili v občestvo. Kako prijetno je, ko bratje skupaj prebivajo, vzklikne pisec psalmov. Še upamo, da bo končno prišel tako težko pričakovani po prerokbi napovedani čas: In meče bodo prekovali v lemeže,…me bodo se več vojskovali,…mir bo zavladal. Naj nam Gospod nakloni vse potrebno, da bomo tudi mi vpisani v knjigo življenja prispevali svoj delež k rasti božjega kraljestva na zemlji saj nam božja previdnost v Frančišku I. daje primerno spodbudo in podporo na naši osebni poti za Jezusom.
      MIR IN DOBRO!

    • Na FB sem zapisal: V času popoldanskega konklava sem molil rožni venec tako, da sem vmes z mislimi in molitvami krožil nad Sikstinsko kapelo. Rečem vam, DELUJE. Bergolglio je postal papež Frančišek I.. Molil sem za enega ki bi bil vsaj malo Bergogliu podoben, Bog pa nam je dal več – Bergoglia samega. Rečem vam, DELUJE!

      Tu dodajam: Molil sem za O’Malleya, če sem iskren. Pravzaprav za frančiškovo karizmo, sploh za nekaj redovniškega na Petrovi stolici. In to nam je Bog naklonil.

      Na balkonu se je videlo NOVO, EVANGELIJSKO: blagost, preprostost, primat molitve,… Videlo se je nekaj teoloških in liturgičnih ŠOKANTNOSTI: papež pride brez štole, si jo nadene za blagoslov, jo odloži na koncu – kot najava deklerikalizacije; navaden nezlati križ – najava skromnosti, odločitve za uboge; preden blagoslovi, prosi ljudi naj molijo zanj in se prikloni ljudskemu blagoslovu – najava ekleziologije Božjega ljudstva, laikov v ospredju; nagovarja bolj Rim (Urbi) kot svet (Orbi) in s tem najavlja, da bo predvsem rimski škof, kar lahko razumemo tudi kot poudarek na škofovski kolegijalnosti, sinodalnosti, na decentralizaciji,…

      Zdaj verjamem, da konklave izvaja Sveti Duh! In, kot je dejal Frančišek I. na koncu: “Lahko noč in dobro si odpočijte!”

      • Tole mi je pa tako lepo prebrati!
        Nimam posebno rada obredov, marsikaj me bolj ovira kot spodbuja k pobožnosti.
        In tako na razne navade nisem niti pozorna, ker mi eno figo pomenijo.
        Svetost kristjana je v tem, da sveto vnaša v vsakdanje življenje in ne v okvirih, v zunanjem.
        Preprost križ! Ja!
        Preprostost sploh!
        Dela za odnose! Ja! > Navadnim vernikom da vedeti, da smo prav tako pomembni kot “oni zgoraj”!
        (In tako me je spomnil na enega jezuita, ki ga imam zelo rada!)
        Zdi se mi, kot bi čutila spet to, kar sem čutila ob župniku Uranu (ki je kasneje postal škof), svojem profesorju – ob navdušenju nad pastoralno teologijo.
        Lepo je biti v Cerkvi, če smo resnično potreben del skupnosti.

  8. Všeč mi je, ker je hkrati jezuit in frančiškan.
    Prva stvar, ki sem jo opazil je njegova blagost in ponižnost. Najboljše pa duhovitost, kar pomeni, da je v stiku s Sv. Duhom in realnostjo.
    Če je jezuit, potem je dobro razgledan, ima osebno močno vero in predvsem obvlada razlikovanje duhov. Kar v današnji družbi številnih skušnjav, ki so zelo dobro skrite pod raznimi pokrivali, veliko šteje.

    Motilo me je samo to:
    1. da je že kar dosti star
    2. da ga blagost ne bo ovirala v voditeljstvu, strogosti, kajti kot manager, bo moral znati potegniti tudi številne krute poteze.

    Imel sem že šefa, ki je bil veseljak in dobričina: na koncu so ga vsi agresivni podrejeni vozili povsod, tudi tja, kamor si ni želel. In ni znal reči NE, ni znal po mizi udariti. V Sloveniji imamo krizo spolov: krizo moškega ( ki je postal poženščen) in krizo ženske ( ki je postala možača).

    Dvomim, da ga je Rode podprl, ker Rode jezuitov ni maral. Je takoj vse odstavil, ko je prišel na oblast. Rode ima rad tudi blišč in pozornost, čast – ta papež pa je pravi asket.

    Prejšnjega nuncija ( ki bo očitno desna roka tega papeža, na žalost pa ja tudi zelo soodgovoren za MB afero, ker je veliko vedel o tem in se je to takrat delalo, čez 5 let pa propadlo) sem pred 15 leti na enem sestanku srečal na Sv. Jožefu pri Celju, a je bil tako rezerviran, da si nisem mogel ustvariti mnenja.

    • »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako,
      ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« Preljubi Frančišek I., utrdi nas v upanju in veri. Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!

  9. »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako,
    ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
    Preljubi Frančišek I., utrdi nas v upanju in veri. Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!

  10. Mene je tudi presenetil s svojim nastopom. Upam da ne bo samo moralni teolog in da bo ljudem povedal tudi kaj razumljivega in življenjskega. Čeprav je to bolj pomembno predvsem za vse ostale duhovnike. Pa tudi papežu ni treba bit profesor z ambona.

  11. Aha, to sem hotel reči: zanimivo bo videti razvoj latisnko ameriških revolucij, zdaj ko imajo papeža!

  12. Danes sem v Delu prebral vse tri prispevke o novemu papežu, ki jih je spisala novinarka Jožica Grgič. In bili so zelo korektni in zelo kvalitetni, kar me je čudilo. Šokrian sem bil, ker je posebej DElo greznica politikantskega novinarstva, navijaškega za socializem in sovražnega za vsako idejo, ki je socializmu konkurenca.

    V patološkemu iskanju zla cerkve in novega papeža prednjačijo dopisniki iz Rima na RTVSLO in POP TV, slab članek je bil na Financah in v Žurnalu.
    Mislim, da se tudi naši verski dostojanstveniki niso potrudli dovolj v izjavah. Ne mislim frančiškana p. Špeliča, ki je bil odličen, ampak naše škofe, ki bi bili lahko bolj izčrpni. Vsi so bili ozki, protestantski, pravoslavni in muslimanski predstavnik. Naravnost katastrofalni pa je bil protestantski, kot bi poslušal zadrgnjenega komunista. In to ob tem, da je novi papež zelo naklonjen pravoslavju, kot sv. Frančišek pa odprt za boljši dialog z islamom, saj je ravno Frančišek med prvimi vodil dialog s Turki. Pa še ljubitelj Dostojevskega je.

  13. Jaz sem prav prevzet, in kolikšna množica ljudi je bila tam. Neverjetno.

    Na TV pa so bili povsod neposredni prenosi. Samo na naših le telefonsko javljanje. Da ne omenjam Darje Zgonc ki se je skoz režala, kot kakšna koza.

Comments are closed.