Politična pristranskost ustvarjalcev informativnih programov na RTVS vidna iz vesolja

15
Ivan Štuhec, član programskega sveta RTV Slovenija: »RTV le v določeni meri izpolnjuje določbe prve alineje 4. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, v najbolj ključnem in za demokracijo vitalnem delu svojega programa pa na žalost ne. In ker je tako, za mnoge ni ‘naša’, pač pa njihova.«

V zadnjih treh tednih, odkar imamo v državi epidemija covida-19 na novem vrhuncu, poslušamo novinarska vprašanja, kdo je za to kriv, kaj je šlo narobe, zakaj vlada ni že prej sprejela bolj drastičnih ukrepov; namesto da se ukvarja s kadrovanjem, naj bi se ukvarjala z epidemijo in podobne neumnosti do tiste, kaj pa če vlada ni ustrezno komunicirala z javnostjo. 

Tudi švedska strokovnjakinja ve povedati isto kot naši infektologi

Nekateri v medijskem svetu res mislijo, da imamo ljudje zgodovinski spomin od sončnega vzhoda do zahoda. Kakor da stroka in vlada za njo že od pomladi naprej ne bi ponavljali, da so ključni kontakti. Za to je treba narediti vse, da so kontakti čim bolj omejeni in zavarovani. Mimogrede sem nekje ujel, da so v nekem mediju poklicali na pomoč strokovnjakinjo iz Švedske, ki je bila dolgo zgled, kako se obvladuje epidemija. Bolj ko so z vprašanji vrtali vanjo, kaj je narobe, da ljudje najbolj umirajo v domovih za starejše, bolj je ponavljala to, kar ponavljajo in govorijo naši zdravniki in politiki od marca naprej.

Če odpreš avstrijski ali nemški kanal na to temo, slišiš popolnoma enake odgovore: zaščitne maske, umivanje rok in čim manj kontaktov. To je vsa modrost in tehnika obvladovanja virusa, ki pa ga seveda lahko stakneš po nikogaršnji krivdi, ampak zgolj za to, ker pač ta virus je tu. 

Poleg tega vsa statistika na tem svetu kaže, da v jeseni in na pomlad umre največ ljudi, posebej starejših in kronično bolnih. Če pride zraven še kaka kuga, kar covid-19 očitno je, je logično in razumljivo, da umre lahko še enkrat več ali nekajkrat več ljudi. Ampak tako kot je bila zaščitna oprema v pomladnem valu epidemije priročno sredstvo za miniranje vlade, tako je sedaj visoka umrljivost v popolnoma isti funkciji. 

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

Biserka Marolt Meden ni poslušala intervjuja z Janezom Janšo na nacionalki

Najbolj bebavo pa je to, da en medij sproži vprašanje, drugi mu sledijo kot papige, namesto da bi se vsaj metodično vprašali, ali je vsebina, ki jo skriva vprašanje, res prava. Ko je Igor Bergant na nacionalki tozadevno dodobra izprašal predsednika vlade, bi človek mislil: no, zdaj bo konec teh litanij. Kje pa, nadaljevanke sledijo in pri njih kot edina relevantna sogovornica vedno znova nastopa gospa Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit. Devetnajstega novembra so med drugim v odprtem pismu zapisali:

»Srebrna nit že od prvega vala epidemije nenehno opozarja vse odgovorne, da bi morali narediti več, da bi zaustavili nepotrebne okužbe in umiranja, da bi bolj pomagali zaposlenim z dodatnimi kadri in seveda boljšim nagrajevanjem, pa vendar vlada tega še ni storila. Čeprav minister za delo ves čas zagotavlja, da ’zadeve v domovih obvladujejo’, minister za zdravje pa se izgovarja, ‘da to ni njegov resor’.«

To je kronski primer, kako nekdo politično zlorablja težak položaj domov za ostarele in bolnišnic. Prvič, kadrovski problem domov in bolnišnic ni od letos. V času nenormalnih razmer se to vprašanje še toliko bolj zaostri, kar pa ni rešljivo s  čarobno palico nobene vlade. Zakon o dolgotrajni oskrbi se je rolal  po politični sceni že dvajset let, pa nič. Končno je sedanja vlada naredila premik v pravo smer. Zaposleni pri reševanju epidemije so dobili zakonsko določene dodatke pri plačah, zato je čista laž, da vlada tega ni storila. 

Imamo infektološko stroko, ki govori zelo soroden jezik, in ministre, ki ji sledijo in jo resno upoštevajo

Sicer pa civilna organizacija, ki si v normalnih razmerah prizadeva za uzakonitev evtanazije, res ni ne verodostojen ne primeren sogovornik v sedanji koronski krizi, ki brez evtanazije izvaja kruto selekcijo predvsem med starejšo populacijo. Obstajajo tudi zdravniki, ki mislijo, da je to v smislu darvinistične teorije o evoluciji nekaj običajnega in normalnega: močnejši preživijo, šibki so izločeni. In končno ne počnemo tega s tako imenovana prenatalno diagnostiko, ko domnevno šibek zarodek žrtvujemo zaradi domnevne slabe kvalitete življenja njega in njegovih staršev. 

Namesto da bi se sedaj, ko je epidemija na vrhuncu moči, spraševali o bistvu, smislu in krhkosti našega bivanja, se politično natezamo in ideološko obračunavamo s tistimi, ki so dejansko v prvi bojni liniji, ki potrebujejo razumevanje in podporo, pomoč in solidarnost, ne pa neprestanega problematiziranja vsega, tudi tistega, kar ni problem. Če me sluh in vid še nista zapustila, slišim in gledam stroko, ki govori zelo soroden jezik, in ministre, ki ji sledijo in jo resno upoštevajo.

Da pa Kacinove odločnosti ne prenašajo mamini sinčki in atijeve punčke, ki so bili in so navajeni, da so stokrat vprašani, ali bi to ali bi ono papcali, je povedal že psiholog Matej Tušek, pa so ga mediji takoj pribili na križ, češ da je koronadobičkar. 

Ko je majica “RTV je naš” lahko osrednja novica dneva

A vse to ne preseneča, saj smo na vseh področjih mojstri v tem smislu, da se ne želimo soočiti in ukvarjati z resničnimi, ampak le z navideznimi problemi. Tako je tudi v osrednji slovenski medijski hiši. Ko so nas na eni od sej pričakali zaposleni z majicami z napisom “RTV je naš”, je to bila osrednja novica. Ko pa programski svetniki dobimo uradni dopis ustvarjalcev programov Radia Slovenija, ki ga podpiše devet odgovornih ljudi s sindikatom kulturnih in umetniških ustvarjalcev na čelu, pa kakor da se ni nič zgodilo. In kaj od nas zahtevajo? Nič več in nič manj, kakor da ustavimo Programsko produkcijski načrt za leto 2021, da ne gremo v podrobnosti. 

Zdaj pa smo tam, kjer smo bili pri poskusu odstavitve direktorja, ki je po tekočem traku dobival negativna stališča nadzornikov in svetnikov. Interna študija na RTV je že leta 2017 ugotovila, da vodenje v hiši zaznamujejo:

– neučinkovitost,

– neustrezno vedenje/vplivi na sodelavce in

– pomanjkanje menedžerskih veščin in znanja. 

Ustvarjalci radijskih programov so vodstvu RTVS dali slabo oceno dela

Posledica tega je sedaj dopis ustvarjalcev programov Radia Slovenija, ki so zbrali pogum, povedali, kaj si mislijo, in se podpisali. 

Z zanimanjem sem prisluhnil intervjuju z režiserjem in rednim profesorjem na AGRFT Miranom Zupaničem, ki je kratek čas predsedoval Programskemu svetu in kot svetnik odstopil ob aferi Thompson. Na tem mestu je težko vse komentirati, a en odgovor je bil zame veliko razočaranje. Na vprašanje, kakšno rešitev predlaga za RTVS, smo dobili odgovor, da so rešitev volitve. Pred tem pa je kot glavni razlog za svoj odstop navedel dejstvo, da so se svetniki odločali po svoji politični preferenci, in ko je to ugotovil, je sprejel odločitev, da mu v Programskem svetu ni mesta. 

Politična pristranskost ustvarjalcev informativnih programov vidna iz vesolja

Sestava Programskega sveta je nekakšna zmes političnih strank in njihovih civilnih satelitov z dodatkom samoupravljalske miselnosti, ki jo poosebljajo nekateri predstavniki iz hiše. Takšna sestava in takšna politika nikoli ne bosta pripeljali do tega, kar si želi gospod Zupanič in verjetno veliko plačnikov RTV-naročnine: da bi bila RTV »razpoznavni gradnik skupnosti«. 

Vse leto prihaja največ pritožb na račun informativnih programov, kjer je politična pristranskost vidna iz vesolja. Odgovorni se kar naprej opravičujejo, da gre za napake. Vodstvo ne potegne nobenih konkretnih materialnih ali kadrovskih potez, kar pomeni, da se z napakami strinja. Analiza gospoda Zupaniča je oprta na Pučnikovi dve piramidi: prva je tista, ki dejansko odloča, druga je navidezna. Drži, ne samo v politiki, kot je argumentiral intervjuvanec, drži še kako v sami RTVS. Torej ni vedno in vsepovsod samo problem politika, problem so tudi podsistemi, ki jim tranzicija ustreza in niso pripravljeni narediti ustreznih reform v duhu demokratičnosti in strokovnosti ter približka medijske korektnosti.

15 KOMENTARJI

  1. RTV Slovenija, ki je slovenski nacionalni medij po Zakonu o RTV Slovenija, deluje protidržavno, anarhistično in levo pristransko.

    Dokazov za to je veliko.

    • Da. RTV SLO in Pro Plus delujeta kot akterja teh protestov, ne kot nepristranska kriticna opazovalca in medija ljudi. Enako protestov proti Jansevi vladi 2012,13.

      Istega javnega servisa ob pro life pohodu ni bilo. Skoraj nikoli jih ni bilo na protestih ob procesu Patria, zaporu voditelja opozicije, ukradenih volitvah 2014. Ceprav so bili protesti enako vsak petek. Vecina njih pred sodnijsko palaco, torej le 100 metrov oddaljeno od njihove hise.

      Ignorirala je to enostavno ista RTV, ceprav so bila prisotna in med govorci ugledna imena, intelektualci od humanisticnih do naravoslovno tehnicnih, umetniki, clani SAZU, bivsi ministri, parlamentarci iz osamosvijtvenega casa itd. Ce pa pride zdzdvaj v petek velepomembni Jenull sam pred parlament s svojimi neokusnimi provokacijami ali pa sploh ce sta zraven se Vuk Cosic in Zlatan Cordic, pa vemo, da bo to izven dvoma v vseh informativnih oddajah te televizije. In seveda, na nacin promocije protesta.

      Za kozlat je prevladujoce stanje duha v tej ustanovi. Zal.

  2. S tem negativnim delovanjem RTV, Slovenija krši določbe slovenske Ustave in Zakona o RTV Slovenija in sicer:
    – Člen1, ki določa, da je Slovenija demokratična država, kar zahteva resnicoljubno, nepristransko, objektivno, celovito poročanje ter omogočanje demokratičnega dialoga in ustvarjalnega sodelovanja. Te kršitve so skoraj vsakodnevne.
    – Člen 2, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar zahteva spoštovanje ustave in zakonov. Kršitve tega člena so pogoste zlasti v času
    epidemije.
    Člen 6, ki določa slovenske državne demokratične simbole. RTV Slovenija pa pogosto na protestih ipd. prikazuje totalitarne simbole in to brez pripombe, da to niso slovenski državni simboli, kar ruši slovensko državo.
    – Člen 14, ki določa človekovo pravico – enakost pred zakonom, ki se krši zaradi pristranskega, neresničnega in necelovitega ter neargumentiranega poročanja.
    – Člen 34, ki določa pravico do osebnega dostojanstva, ki je kršena v povezavi s prejšnjim členom.
    – Člen 39, ki določa pravico do svobode izražanja, ki je kršena zaradi pristranskosti, ki ne omogoča pluralnost mnenj , zaradi česar ne moremo pogosto slišati mnenje desnice.
    – Ustavni členi o slovenskem parlamentu, vladi in predsedniku republike, saj so pogosto pri poročanju izničevani in osovraženi, pri čemer izpade kot da je takšno tudi gledanje RTV Slovenija.

    Kršitve glede Zakona o RTV Slovenija pa zadevajo največkrat 2. in 5. člen zakona.

  3. Naravnost navijaška pristranskost RTV Slovenija je bila opazna pri protestih. Zlasti takrat, ko sta protestirala pred parlamentom dva biciklista in je bila kljub temu to bila to udarna novica, ki ji je namenila RTv veliko časa.

  4. Rak rana slovenske demokracije je resnično problem nepristranskosti s katerim se srečujemo pri RTV Slovenija in v pravosodju, kar pomeni, da ima očitno ideološki predznak.

    Kako to izkoreniniti, da ne bomo ostali ujetniki totalitarizma iz prejšnjih časov?

    Nujno je:

    – Da te institucije ta problem končno uvidijo in ga z ustreznim samo ukrepanjem odpravijo. Na samem začetku bi se morale pomagati z uveljavljenimi strokovnjaki iz pravosodno razvitih držav.
    – Takoj bi morale uvesti tudi teoretično in praktično izobraževanje, kako dosegati nepristranskost, resnicoljubnost, celovitost in nasploh poštenost v poročanju in postopkih.
    – Izobraževalne ustanove, ki izobražujejo te kadre, bi morale v učnem programu nameniti temu problemu veliko pozornost.

  5. “Politična pristranskost ustvarjalcev informativnih programov na RTVS vidna iz vesolja”

    Se strinjam. Ampak očitno je vodji desnice to všeč, sicer bi že nekaj napravil. Všeč je tudi ostalim na desnici, ker se nič ne dela za odpravo omenjene pristranskosti. Le govori se, so le besede, besede …

  6. Po zakonu in ustavi, bi naj bila RTV Slovenija kot slovenski nacionalni medij, varuh in graditelj slovenske države in njenih ustavnih temeljev ter slovenskega naroda, ki je ustanovil in ima to državo.

    To kar nam danes nudi RTV Slovenija, pa je pogosto pravo nasprotje temu plemenitemu poslanstvo, ki ga ima po zakonu in ustavi RTV Slovenija.

  7. Dokler bosta slovenska ustava in zakon na stranskem tiru in bomo poslušali le medsebojne očitke, ne bo drugače. Ne bo sprememb.

    Slovenska ustava in zakon, ki omogoča uresničevanje slovenske ustave, sta tista, ki zavezujeta vsakogar.

    Njima se mora podrejati vsakdo na levici in na desnici.

    Levica in desnica pa tekmujeta, kdo bo lažje dosegel njuno uresničevanje.

    Poglaviten pogoj pa je, da je ustavni in zakonski cilj jasno poznan in dan na javni transparent. Ne pa da je nepoznan ali nerazumljen.

  8. Podobno je v uspešnih družinah in podjetjih, ki imajo svojo “ustavo”.

    Ali nam RTV Slovenija postreže s primeri dobrih praks teh družinskih in podjetniških ustav?

  9. Slovenska ustva

    Slovenska ustava je torej izhodišče in cilj ustvarjalnega delovanja vseh.

    Zlasti pa ustavnega sodišča, ki ne sme odločati v nasprotju z ustavno bitjo slovenskega naroda in slovenske države.

  10. Predlagam, da so danasnji ponedeljkovi Odmevi z urednico Aleksandro Saksida in voditeljem Igorjem E Bergantom shranjeni kot eksemplaricen primer propagandne oddaje orignane do brutalne skrajnosti in kot nekaj cesar ne bi smelo biti. In v nobeni, prav nobeni zahodnoevropski drzavni TV postaji ne boste nic podobnega videli.

    Naj omenim se tri protagoniste tega nicvrednega zmazka: novinarko Metko Majer. Dopisnika iz ZDA Andreja Stoparja. In predavatelja mednarodnih odnosov iz FDV Marko Lovca.

    Ne bom niti vsebinsko komentiral, ker je bilo vse skupaj nicvredno kot je nicvredno le mogoce biti. Kaksna sovrazna propaganda, kaksno zanicevanje in neprikrito spakovanje in kaksna zamegljenost uma! Ti isti, ki so bili brez ene pripombe ob klovnih in amaterjih, ki so nas leta bratili le z Banja Luko, Beogradom, Moskvo, Ankaro, Teheranom in Pekingom. Ob neeksistentnih oz ledeno hladnih odnosih z ZDA. Enako z vsemi sosednjimi drzavami!

    Ne sekirajta se, Jansa in Logar! Zunanja politika vase vlade je odlicna. Tako jo ocenjujeta tudi v njej izkusena liberalec Rupel in krscanski demokrat Peterle.

    Vsa ta imena nekaj pomenijo. Vasi danasnji gnjavatorji iz nacionalke ne pomenijo nic. Taka hisa je za odpis, brez vsake vrednosti! Za odpis sta izven dvoma vecina informativnega in kulturnega urednistva plus Studio City. To je veleskandal, kaj se ti grejo! Praznik demokracije in ljudskega veselja bo, ko teh ljudi enkrat ne bo vec videti svinjat z ekranov!

    • Ja, se strinjam z odpisom. In sprašujem, zakaj Janez to že ni naredil. In prišel sem do odgovora, da ne sme.

  11. Ali ni to znak pristranskosti, ko te članke lahko objavijo le laični mediji?

    »Slovenski katoliški mediji nimajo tradicije poglobljene samorefleksije.Ta poteka, je globoka, ni pa javna. Nekateri si že od sinode naprej želimo, da bi bila Cerkev tudi javno bolj samokritična. Nobena krona ji ne bi padla z glave, le bolj bi bila podobna kakšni avstrijski ali italijanski cerkvi. Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarjem, bi morala voditi Družina in Ognjišče, da bi lahko vsi brali in sodelovali.
    Rana, ki jo je povzročil finančni zlom mariborske nadškofije, je za silo zaceljena. Še danes ne vemo, ne poznamo točk obtožnice. Pa bi bilo prav, da bi kot katoličani vedeli. Vatikan obtožnice namenoma ni dal v obtok, ker je to način, kako deluje. Njegov cilj je čim manj vznemirjati cerkveno občestvo.
    Vemo, da sta bila povabljena k odstopu zaradi mariborskega škandala.
    Vtis je, da njuna odstavitev ni prinesla globokih sprememb v slovenski Katoliški cerkvi, niti poglobljene samorefleksije ne. Da sta torej na neki način odstopila zaman …
    Leta 2011 smo začeli pisati slovenski pastoralni načrt.. Posebna komisija je na tej podlagi pripravila pastoralni načrt Pridite in poglejte, v katerem je za osrednji problem slovenskega katolištva spoznala pomanjkanje osebne vere.
    Delo, 31. maj 2015; Intervju s p. Brankom Cestnikom.
    https://www.delo.si/ozadja/osrednji-problem-je-pomanjkanje-osebne-vere.html

    »Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007. Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.«
    P. Branko Cestnik, župnik, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi
    Dnevnik, 4. marca 2017
    https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

    »Največ prostora je zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev…..
    Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve, denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna.
    »Očitno je največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev, čeprav smo se prav takšne najbolj bali. Zato je bila celotna Cerkev javno prepoznana ne le kot bogata, temveč kar lakomna, vrh problematičnosti te smeri je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež Frančišek opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast, pozornost usmerja k ranjenemu človeku, zato raste upanje, da bo tudi Cerkev pri nas lahko ozdravila rane, ki sta jih zadala revolucionarno obdobje in sedanji čas trdega kapitalizma«. Tako je prepričan Vinko Potočnik, teolog, sociolog in psiholog.
    Delo, 22. december 2019 https://www.delo.si/novice/slovenija/do-zmagoslavja-ateizma-se-zdi-se-zelo-dalec-260578.html

    Kakšno je vzdušje v mariborski nadškofiji po finančnem in moralnem bankrotu?
    »Kolikor poznam nadškofa in duhovnike, lahko rečem, da ni depresivno. Šlo je bolj za nesrečno zgodbo, za zavoženost finančnih, poslovnih projektov. Rekel bi, da je večja težava kot to, da so propadli, to, da se je nadškofija sploh spustila vanje. Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Gre sicer za pravico vsake institucije, vendar se je treba vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in lahko gredo v orožarsko industrijo, kontracepcijsko industrijo … … ali kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Ja, če začne tvoj denar služiti na ta način, si že bankrotiral na moralnem področju, če še nisi na finančnem. Ni bilo dovolj previdnosti. Dodal pa bi, da si je Cerkev po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. V Mariboru, na primer, je bilo takrat veliko mladih laičnih teologov, ki jim nismo mogli dati služb. Ker nismo vedeli, kako bi jih plačali. Laik težko dobi službo. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, ki bo omogočalo zaposlovanje mladih na lokalni ravni župnij. Vendar se je očitno hotelo prehitro, pojavil se je pohlep.«
    P. Branko Cestnik, župnik, diplomant filozofije in teologije
    NEDELO, 22. december 2019
    https://www.delo.si/nedelo/s-praznovanjem-bozica-se-je-izrazalo-tiho-upornistvo-proti-rezimu-254183.html#

    Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami in pornografijo!
    Človečnost se meri po tem, kako družba ravna z ženskami in njihovimi telesi, je dejal pri sveti maši na praznik Marije, Božje Matere in 53. svetovni dan miru. Papež je obsodil pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija.
    Opomba: »Katekizem katoliške Cerkve«, na strani 585, uči: «Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih material.«
    .https://radio.ognjisce.si/sl/222/novice/30855/papez-vsako-nasilje-nad-zensko-je-oskrunjenje-boga.htm

Comments are closed.