Ima diskriminacija res barvo?

17
367
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Zamisel za tokratni komentar se mi je porodila ob tezi mojega znanstvenega kolega o tem, da ima diskriminacija v ZDA barvo. Zaprosil sem ga, naj malo bolj natančno pojasni misel, glede na to, da so ZDA eden redkih primerov držav na svetu, kjer lahko najdemo pestro paleto ljudi različnih narodov v okvirih enotne države. ZDA so ena redkih držav na svetu, ki ni nacionalna, temveč je država vseh narodov sveta. Združeni narodi nadnacionalne države pod eno streho, torej. Evropa pa je skupek nacionalnih držav z ostro zarisanimi mejami in z zelo majhnim deležem temnopoltih in azijatov in nasploh ostalih narodov. Delne izjeme so le Velika Britanija, Nizozemska in Švica. Evropejci smo torej že po svoji naravi bolj etnično diskriminatorni od ljudi v ZDA.

V ZDA najdemo premožne, manj premožne in revne med vsemi etničnimi skupinami. Uvodna kolegova misel sugerira na ekonomsko in družbeno škodljivo »politiko kvotenja«, po kateri bi edina etnično poštena in etnično neoporečna razporeditev delovnih mest, statusa, izobrazbe, športnih rezultatov, priljubljenosti, medijskega časa, premoženja in nasploh razporeditev vsega, kjer je, ob barvi kože, moč razlikovati med ljudmi, morala upoštevati zastopanost ljudi v nekem družbenem okolju glede na barvo kože. Po tej logiki 10% temnopoltih prebivalcev pomeni 10% vseh služb v najbolj plačanih sektorjih gospodarstva. 10% temnopoltih pomeni 10% temnopoltih obsojencev izmed vseh obsojencev. 10% temnopoltih pomeni 10% temnopoltih med brezposelnimi in podobno. Vsako odstopanje od tega demokratičnega ideala bi bilo diskriminatorno.

Trdim, da živimo v dobi politične ekonomije kvotne diskriminacije. Kako drugače imenovati programe izenačevanja ekonomskih dobrin med ljudmi glede na spol, starost, barvo kože in neodvisno od zmožnosti ekonomskega ustvarjanja, etičnih norm in osebne integritete? Takšne politike v resnici brišejo naravne razlike med ljudmi, brišejo naravne motivacijske prvine preživetja s pomočjo krepitve lastnih potencialov in pri ljudeh namesto produktivnega vedenja vzpostavljajo umeten boj za status žrtve diskriminacije. Namesto produktivnega vedenja in motivacije po izboljšanju lastnih sposobnosti nastajajo številne statusne skupine, ki jih druži opredelitev »jaz sem žrtev diskriminacije«. in ki kar kličejo po še več tozadevne diskriminacije. Na koncu postane diskriminacija vsako vedenje, ki ni skladno s pričakovanji tovrstnih »žrtev diskriminacije«. Tudi nepravi pogled. O ekonomskih vidikih diskriminacije predlagam tistim bolj zahtevnim bralcem knjigo Garrja Beckerja Economics of Discrimination.

V resnici smo ljudje različnih etničnih skupin drug do drugega prej nevtralni kot diskriminatorni. Narava človekovega delovanja je v tem, da si postavljamo okvirje, znotraj katerih delujemo, saj nam lajšajo odločitve in preživetje. Ekonomisti temu rečemo, da nam nižajo stroške asimetrije informacij. Ena tipičnih lastnosti človeškega vedenja v skupini je v tem, da že dajanje minimalne prednosti lastni etnični skupini pred drugo etnično skupino lahko na nekem območju vzpostavi dve povsem ločeni etnično homogeni skupini ljudi z le majhnim številom povezav do ljudi izven matične skupine. Za to je dovolj že, če zgolj ena skupina daje le manjšo prednost lastni skupini kot drugi. Nastajanja kitajske, indijske, italijanske, afriške četrti na Manhattanu je lep odraz spontanega predalčkanja ljudi, ki niso neposredno prisiljeni v predalčkanje, temveč se enostavno bolje počutijo obkoljeni z ljudmi iz lastnega kulturnega, etničnega, jezikovnega okolja kot pa z ljudmi drugačnih etničnih izvorov.

Raziskovalci družbenega dogajanja in razvoja družbe v času se ob opazovanju končnega stanja pogosto zaletijo v razglabljanje o tem, da je ekonomsko bogatejša skupina a-priori diskriminatorna do ekonomsko šibkejše skupine, ker je pač bolj bogata. Obratno navadno ne bodo razlagali, čeprav so minimalne preference do lastne skupine lahko v večji meri prisotne na drugem koncu, torej pri ekonomsko šibkejši etnični skupini. Nisem še zaznal razmisleka v medijih o tem, da so pa morda temnopolti ljudje bolj diskriminatorni do belopoltih kot belopolti do temnopoltih. Navadno se ekonomsko šibkejše etnične skupine vnaprej označuje kot žrtve ekonomsko močnejših etničnih skupin ne glede na resnične razloge za razlike v dohodkih, ki so lahko povezani s tako preprostimi razlogi, kot so spretnost, znanje, vedoželjnost, integriteta, poštenje, zaupanje in morala.

Ta moj znanstveni kolega je ob hitenju z razlago njegove trditve o barvi diskriminacije v ZDA spregledal, da je najmočnejši človek na svetu v tem hipu temne polti in da je to pozicijo dosegel na volitvah v večinsko belopoltem družbenem okolju ob predhodnem boju s precej bolj poznano belopolto kandidatko. Za konec sem mu predlagal zelo poučno knjigo Micromotives and Macrobehavior še enega Nobelovca, Thomasa Schellinga in svojo tezo je z grenkim priokusom pospravil na smetišče.

Mitja Steinbacher deluje na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. Pomembnejša kot barvna in ekonomska diskriminacija se mi zdi vrednotna diskriminacija.

    Vrednotna diskriminacija povzroča razkroj pozitivnih človeških vrednot in hkrati razvrednotenje tistih, ki si zanje prizadevajo.

  2. Sestavni del teh pozitivnih človeških vrednot je spoštovanje sonaravnega življenja, torej naravnih, stvarstvenih zakonitosti in vrednot.

  3. Čim ni prisotne vrednotne diskriminacije, ni prisotna nobena druga diskriminacija.

    Ob odpravi rasne, spolne ali nacionalne diskriminacije je še lahko vedno prisotna vrednotna diskriminacija, kar pomeni, da slednja predstavlja temeljno diskriminacijo, ostale so le njene izpeljanke.

  4. Očitno je, da avtor ne pozna ali pa ne spremlja dogajanja na kazensko pravnem področju v ZDA, statistkike, ki največ povedo o (ne)diskriminaciji, pa so mu prav tako tuje. Ujel se je v tipično past, v kakršno se ujamejo tisti, ki dejstva prikrorijo resnici, recimo že s tem, da trenutno črnskega predsednika (ki mu nekateri drugi pravijo “belec v črnski koži”), jemlje kot dokaz za pravilnost svojih tez.

  5. Kdo se počuti, da ni diskriminiran tisti, ki ima vpliv, denar in moč… Strinjam se z PrimozT ki je navedel tudi druge poglede na ta članek. Kakšna pa je vrednostna diskriminacija to je pa zopet nekaj novega. Ampak pustimo Ameriko pri miru in poglejmo rajši okrog sebe…. Kakor koli lahko rečemo, da so pri njih (Ameriki)po statistiki prikazane določene diskriminacije imamo pri nas v naši državi apartheid. In to ruskega tipa. Pri nas se za določene delikte gre v zapor za nekaj let, tam si prislužiš štirideset let za premislek. Pri nas v naši državi ubijajo poslovnega duha na vse mogoče načine… Diskriminirani pa se počutijo delomrzneži in vsi tisti, ki se bojijo pravega sistema poslovanja.

    • Problem PrimožaT je, da ni navedel ničesar. Nekaj je hotel kontrirati, konkretnega pa ni nič napisal.

  6. Točno Falcon, pri nas je zelo kričeča vrednotna diskriminacija, ki se kaže zlasti v naslednjih oblikah:

    – barbarski odnos do barbarsko pomorjenih več deset tisoč Slovencev in Slovenk in še več drugih na slovenskem ozemlju v mirnodobnem življenju

    – nespoštovanje in neupoštevanje tistih, ki zahtevajo civiliziran človekoljuben medsebojni odnos do barbarsko pomorjenih in živih

    – nespoštovanje in neupoštevanje tistih, ki gojijo iskreno človekoljubno domoljubje

    – nespoštovanje in neupoštevanje tistih, ki gojijo človekoljubne vrednote do družine, katere središče in smisel so otroci…

  7. Vrednotna diskriminacija je tudi, ker svetovna skupnost ne omogoči oziroma poskrbi, da bi lahko vsi ljudje živeli mirno in dostojno življenje. Ker tega ni so mnogi primorani zapustiti svoje domače okolje in migrirati v razvite dele sveta, kar je zelo stresno in življenjsko naporno ter nesonaravno.

    • Nekdaj so opevali mit Gandhija, kaj je naredil iz Indije..kaste so ostale sicer pa si lahko vsakdo ustvari svoje mnenje o tem… Ali pa Južna Afrika… prej je bil režim bele vladavine pa ni bilo nič v redu.. Pojdite danes po glavnem mestu te države.. ni več aparheida je pa vse kaj drugega.. Marsikje ni več diktatorjev pa ljudje gredo ven iz države zakaj. Če je bil prej glavni problem diktatura zdaj je pa recimo temu svoboda ljudje pa gredo ven. Kaj je narobe..

  8. “Evropejci smo torej že po svoji naravi bolj etnično diskriminatorni od ljudi v ZDA.”

    Takšnega nesmisla pa že dolgo ne. Torej, po naravi smo bolj etično diskriminatorni od ljudi v ZDA zato, ker v času kolonializma v Evropo nismo “uvozili” dovolj sužnjev iz Afrike in zato, ker skozi zgodovino, iz različnih vzrokov, nismo bili enako zanimivi za begunce in migrante kot ZDA. Skratka, etična sestava Evrope ali ZDA nima prav nič opraviti z etično diskriminacijo oz. nediskriminacijo.

    “Kako drugače imenovati programe izenačevanja ekonomskih dobrin med ljudmi glede na spol, starost, barvo kože in neodvisno od zmožnosti ekonomskega ustvarjanja, etičnih norm in osebne integritete?”

    Še en nesmisel. Vprašaj se, zakaj je v ameriških zaporih 6-krat več črnih moških kot belih in vprašaj se, zakaj smo v celotni zgodovini ZDA imeli zgolj enega temnopoltnega predsednika (in nobene ženske povrh)? Ali zato, ker so črni moški po naravi 6-krat bolj nagnjeni k temu, da končajo kot kriminalci in ne vem, 40-krat manj sposobni, da postanejo predsedniki ZDA?

    Ne gre le za to, koliko je kdo za karkoli sposoben, ampak tudi za to, kakšne možnosti nekomu družba ponuja, da svoje sposobnosti izkoristi. Kako bo npr. neka ženska postala dobro zdravnica, če jim opravljanje poklica zdravnice prepoveš, ker je ženska, kako se bo neka starejša oseba izkazala kot dober delavec, če je nobeden delodajalec noče zaposliti zaradi njene starosti? Skratka, najprej moramo imeti družbo, ki dejansko ceni vrednoto enakosti ljudi ne glede na spol, starost, barvo kože itd., šele potem se lahko delamo pametne, kako so ukrepi, ki preprečujejo diskriminacijo, nesmiselni.

    Ker ja, enostavno je videti, da je predsednik ZDA, dejansko temnopolta oseba, bolj zapleteno je pa npr. videti to, da je 20 belopoltih policistov v nekem zaporu v New Yorku 21. aprila letos do smrti preteplo temnopoltega zapornika, ki so ga med tem početjem še žalili z rasističnimi opazkami. Torej, ali dejstvo, da imajo ZDA temnopoltega predsednika, avtomatično zanika dejstvo, da je ta ista država nekoga ubila ravno iz razloga barve njegove kože?

    • Nihil, ne pametuj, ker je jasno, da nimaš pojma.

      Tudi v drugih državah so ženske manj zastopane med predsedniki – predvsem zato, ker so manj agreisvne pri boju za višje stolčke.

      Tudi statistika ti ne gre. V ZDA je cca. 12% črncev. Poleg tega je dolgo časa bila diskriminacija – zato ne moreš šteti celotnega obdobja.

      Danes diskriminacije v tej smeri ni več, razen redkih rasističnih izpadov – ki pa jih je manj od črnskih, le izvemo več o tem.

      • Nič nisi napisal, kar bi lahko ovrglo mojo poanto, poleg tega se celo strinjaš, da je diskriminacija obstajala, da je ni več, pač le trdiš, čeprav ravno dejstva, ki jih navajam, dokazujejo nasprotno. Ravno to, črncev je okoli 13%, v primerjavi z belci, ki jih je 77%, ob tem je pa črnih moških v zaporih 6-krat več kot belih. Kje je tu logika?

        To si lahko razlagaš samo na dva načina: 1. da so črnci po naravi bolj nagnjeni h kriminalu, kar je seveda bedarija najvišje kategorije ali 2. da so očitno v držbi zapostavljeni na tak način, da se pač na koncu to odraža tudi v tej zaporniški statistiki. Torej, ne gre za problem črncev, ampak porblem družbe, v katerem ti črnci živijo.

        Enako so lahko vprašaš glede žensk. Ti praviš, da so manj agresivna v boju za višje stolčke. Zakaj že? A spet po naravi, ali je to posledica dejstva, da se ženske še vedno vzgaja v miselnosti, da sodijo v kuhinjo in ne na visoke družbene položaje. Tako da očitno mešaš vzroke in posledice.

        • SEveda sem ovrgel tvojo poanto, razen, če še sam ne veš, kaj dejansko je tvoja poanta.

          Diskriminacija je bila, zdaj je ni več – vsaj ne v originalnem smislu. Pozitivne diskriminacije črncev ne štejem zraven.

          To, da črnci povzročijo toliko več kriminala – ni posledica diskriminacije, ampak očitno njihove miselnosti.

          In zakaj je bedarija brez primere možnost, da so črnci bolj nagnjeni h kriminalu?

          Danes črnci niso zapostavljeni, se pa še pozna ta strah pred belim rasizmom, zato je črncem marsikaj celo olajšano. Pride tudi do tega, da so na položajih kljub temu, da morda niso niti ustrezno sposobni.

          Ženske so po naravi manj agresivne – v povprečju. Raziskave so pokazale, da so biološki vzroki za razlike med moškimi in ženskami. To je pokazal celo tisti norveški komik, ki je sesul teorijo spola.

          Na Norveškem, kjer je enakopravnost spolov med najvišjimi, je prišlo do tega, da je celo bolj izrazita razlika med moškimi in ženskami, kot v nerazvitih (in s tem tudi manj enakopravnih) državah.

          Vzroke in posledice mešaš ti, ne jaz.

  9. “In zakaj je bedarija brez primere možnost, da so črnci bolj nagnjeni h kriminalu?”

    Hvala za vprašanje, ki jasno pove, koliko pojma imaš o stvareh, o katerih skušaš pametovati. Lahko se pa potrudiš in poskušaš najti vsaj približno resen znanstveni članek ali kaj podobnega na to temo. Ampak te moram opozoriti, da takšne “teorije”, ki jih očitno ti prodajaš, boš kvečjemu našel na kakšnem obskurnem neonacističnem forumu in nikjer drugje.

    Pred leti je v ZDA izbruhnil škandal, ker naj bi podobno pametovala neka sodnica na predavanju na neki univerzi, ki pa to ni trdila le za črnce, ampak tudi za npr. mehičane. Rešilo jo je pa to, da ji teh izjav niso mogli dokazati, ker predavanja pač ni nihče posnel.

    • Razen neargumentiranega obtoževanja, nisi napisal nič pametnega.

      Torej na vprašanje ne znaš odgovoriti in potem zahtevaš dokaze od mene.

      Tudi ti nisi sposoben dati nobenega znanstvenga članka, ki bi dokazoval, da je za vse kriva diskriminacija.

      To, da je neka stvar politično nekoretna in povzroči škandal, še ne pomeni, da ni nič resnice na tem. Take raziskave si nihče niti ne upa narediti.

      Pri vsem tem besedičenju o diskriminaciji, pa zelo kvarijo sliko Azijci – najmanjša manjšina, ki so pa v vsem najboljši.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite