Igor Omerza: „Kdor je upal priti, je tvegal šikaniranje doma“

6

igor omerzaSredi poletja je pri tržaški založbi Mladika izšla nova knjiga Igorja Omerze z naslovom Karla. Udba o DragiIzid knjige ni naključen. Pred nami je namreč jubilejna, 50. izvedba Drage (28.–30. 8. 2015). Avtor je predstavil na svoj prepoznavni način prvih petindvajset let dogajanja v Dragi skozi prizmo arhivskih dokumentov tajne politične policije nekdanje države. Napeto, zanimivo in z dokumenti podprto branje, ki na več kot sedemsto straneh razkrije ne le zakulisje, ampak tudi vsebino vsakoletnega srečanja v Dragi: Udba je namreč zapisovala – poleg lastnih opažanj in zabeležk – tudi predavanja nastopajočih v Dragi.

Čestitke za še eno objavljeno delo! Knjiga Karla je že Vaša druga v tem letu – pred nekaj meseci je izšla knjiga Veliki in dolgi pohod Nove revije –, skupno pa že Vaša deseta. Navdiha Vam ob raziskovanju arhivov ne zmanjka …
Zaenkrat še ne. V načrtu imam že zdaj pet novih knjig. Prva izide še v tem letu, naslov: 1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana. V njej pripovedujem grozljivo zgodbo o montiranem udbovsko-vojaškem procesu leta 1984 v Ljubljani.

Skupni imenovalec Vaših knjig sta raziskovanje prikritega delovanja Udbe in rekonstruiranje po večini tragičnih zgodb posameznikov, kakor se le-te izrisujejo skozi dokumente tajne politične policije nekdanje države. Kako je Udba delovala v primeru Drage?
Skupni imenovalec je širši, saj veliko uporabljam tudi partijsko, SZDL-jevsko, pravosodno in tudi medijsko dokumentacijo. Ampak Udba je v mojih knjigah najbolj „obsežno“ zastopana. V primeru Drage je odprla akcijo Karla, torej je kodirala ime za nadzor Drage. No, Drago je pokrivala tudi preko različnih obdelav (Lipa, Memorandum, Stranka itd.) in preko spremljanja mnogo predavateljev in udeležencev – Vinka Levstika (Hotelir), Ljuba Sirca (Utopist), Cirila Žebota (Peter), Alojza Rebule (Meščan in Osredkar), Borisa Pahorja (Jambor in Ljubljančan), Viktorja Blažiča (Blaž), Vinka Ošlaka (Anarhist), Franca Jeze (Separatist), Franca Miklavčiča (Privesek) itd.

Kako je Udba pokrivala Drago v organizacijskem smislu? Ste identificirali kakšnega sodelavca Udbe, ki je pokrival Drago?
Uporabljala je skoraj ves arzenal svojega „orožja“; vanj so spadali: sodelavci, prisluškovanja telefonom, mikrofoni v stenah, tajne preiskave, sledenje, snemanje predavanj, tajno fotografiranje … Identificiral sem nekaj sodelavcev, morda vsi niso bili v direktni zvezi z nadzorom Drage, npr. Hilarij Sosič (Letalec), Bogo Samsa (Samo), Rudolf Trofenik (Trubadur), Jože Bajec (Poglajen), Mirko Kapelj (Brkinc), Franček Kosovel (Srečko ali Srečo) … V glavi ne držim vseh, jih je pa še nekaj „razmetanih“ po obsežni knjigi.

Se je Udba ukvarjala samo z ljudmi, ki so na Dragi sodelovali kot predavatelji, ali tudi z organizacijo kot tako? Ste zasledili poskuse onemogočanja Drage?
Glavni organizatorji so bili tudi predavatelji (Marij Maver, Sergij Pahor, Sašo Martelanc). Oče Drage Jože Peterlin pa je vsako leto – do svoje smrti – imel uvodne nagovore. Seveda je Udba neprestano poskušala predhodno ugotoviti, koga organizatorji želijo povabiti na Drago. Sprva so organizatorji poskušali z režimom v matici doseči kak konsenz in privolitev režima za predavatelje iz matice. Toda ker je šla Draga svojo pot, ji je režim odrekel sodelovanje, in vsakdo, kdor je takrat upal priti predavat iz matice, je tvegal šikaniranje doma. Zato so organizatorji začeli (neuspešno) skrivati imena predavateljev, in ko jih je Udba (vedno) ugotovila, je bila v Sloveniji sprožena akcija preprečitve. Na primer leta 1975 je bil vabljen pomemben tigrovec iz Ljubljane Albert Rejec. K njemu je prišel dr. Janko Jeri (tudi drugače zaupnik Udbe) in ga opozoril, naj ne gre na Drago. V 80. letih pa režim ni bil več sposoben preprečiti predavanj oporečnikov iz matice. Seveda pa Udba ni mogla preprečiti prihodov predavateljev na Drago iz zamejstva in zdomstva in tudi Drage ni mogla v celoti onemogočiti.

Knjigo ste razdelili v tri poglavja.
Knjiga vsebinsko opisuje Karlo po kronološkem zaporedju. Zato sem knjigo razdelil na prvih pet let (od 1966 do 1970), na svinčeno desetletje (od 1971 do 1980) in na zadnjih deset let (od 1981 do 1990). Od takrat seveda ni več Karle, odšla je v temačno udbovsko zgodovino, no, Draga je obstala in njeni svobodni mikrofoni še zvenijo. Moja knjiga pač obuja, razkriva in pojasnjuje to 25-letno mračno Dragino obdobje udbovskega nadzora. Ampak za procese demokratizacije in osamosvojitve Slovenije so bila to seveda „svetla“ in ne „mračna“ leta.

Katere so ključne vsebine, ki jih je v letih delovanja odpirala Draga in na katere je bila Udba še posebej pozorna?
Udba je verjetno – tega zaradi obsežnega uničenja njenega arhiva ne morem v celoti dokumentirati – delala obsežne povzetke vseh „Karlinih“ predavanj (veliko tega je prvič objavljenega v knjigi) in včasih že čez en teden vodilnim komunistom posredovala pretipkane posnetke nekaterih (celotnih) predavanj (npr. Bučarja, Perka, Blažiča, itd.). Iz tega bi lahko sklepali, da so bili udbovci in njihovi politični šefi zainteresirani za vse teme, ki so se odpirale na Dragah. In katere so bile te teme? V svobodnem dialogu med drugače mislečimi udeleženci iz zamejstva, zdomstva in matice se je razpravljalo o pluralizmu, nacionalnem vprašanju, krščanstvu, marksizmu, liberalizmu, medvojnih dogajanjih, povojnih pobojih, spravi, politični emigraciji, zamejstvu, zdomstvu, o razmerah v tlačeni matični domovini, skratka, o pomembnih stvareh, o katerih Slovencem (in drugim državljanom) na ozemlju socialistične Jugoslaviji takrat ni bilo mogoče javno diskutirati.

V imenskem kazalu na koncu knjige navajate nekaj sto imen z Drago povezanih oseb. Kdo so posamezniki, ki so dali Dragi največji pečat v organizacijskem in vsebinskem smislu?
Prvih deset let, od 1966 do 1975, je bil glavni vodja Dragine svobodne „parade“ profesor Jože Peterlin. Po njegovi smrti so Drago organizirali (in jo tudi še dandanes) predvsem Sergij Pahor, Marij Maver in Saša Martelanc. Pri tem so tej – za Udbo ultra-klerikalni – trojki pomagali naslednji zamejci: Martin Jevnikar, Bogo Senčar, Dušan Černe, Marijan Bajc, Marcel Petkovšek, Julka Štrancar in še prav posebej Alojz Rebula. Iz zadnjega obdobja je potrebno (že navedenim) dodati vsaj še naslednja imena: Emidij in Lučka Susič, Martin Brecelj, Ivo Jevnikar in Tomaž Simčič. Boris Pahor je bil pomemben predavatelj in razpravljavec na Karli, a organizacijsko pri Dragi ni sodeloval. V vsebinskem smislu je verjetno najpomembnejši Alojz Rebula, čeprav je težko delati vrstni red, saj je na Karli v 25 letih nastopilo nič koliko odličnih predavateljev. Velik pečat je, kljub prezgodnji smrti, pustil npr. Franček Križnik.

V čem vidite Vi pomen Drage? Se Vam zdi, da je Draga izpolnila svoje poslanstvo oziroma v kakšni smeri naj bi se razvijala v prihodnje?
Študijski dnevi Draga so bili v času socializma v matici pomembna svobodna tribuna, nekakšen demokratični „svetovni“ slovenski parlament (zdomstvo, zamejstvo, matica), katerega ideje, razmišljanja in predlogi so kljub različnim blokadam režima pronicali in vplivali na stanje v matici. Draga je zame pomemben gradnik demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Osebno bi si želel, da bi danes in jutri Draga odprla razpravo o tem, kam naj gre Slovenija, in predvsem naj bi si Slovenci odkrito in argumentirano izmenjali razmišljanja o poskusih restavracije socializma v matični domovini.

Na letošnji jubilejni Dragi se bodo spraševali, ali je tudi Draga pripomogla k demokratizaciji Slovenije. To vprašanje ste si na koncu knjige – ob ugotovitvi, da so ideje Drage pronicale v matično Slovenijo – zastavili tudi sami. Kakšno je Vaše mnenje glede tega?
Nekaj o tem sem povedal v prejšnjem odgovoru. Mislim, da ni mogoče matematično ugotoviti vpliva Drage na demokratizacijo v matici. Ne moremo namreč zavrteti nazaj časa, iz njega izločiti Drago in nato spremljati, kako bi se vrtela zgodovina brez študijskih dni. Ampak menim, da je bil vpliv Drage in tudi drugih demokratičnih asociacij v zamejstvu pomemben za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Tu mislim, poleg Drage, še na Zaliv, Mladiko, Katoliški glas, Društvo slovenskih izobražencev, Slovensko skupnost, številne Jezove »samozaložbene« brošure, Mohorjevo družbo iz Gorice in Celovca, Celovški zvon, celovško Našo luč, Narodni svet koroških Slovencev …

Od uveljavitve novele zakona o arhivih je minilo eno leto. Kako deluje zakon v praksi? So arhivi res bolj odprti in je posledično delo vas raziskovalcev arhivov res lažje, kot je pred sprejetjem novele obljubljala vlada?
Težava je, pričakovano, v anonimizaciji, počrnjevanju posebnih vsebin, določenih z zakonom. To je zelo zamudno opravilo, npr. za 170-stranski dosje o nekem italijanskem policaju sem čakal štiri mesece, in tega zato nisem mogel vključiti v knjigo o Dragi. To bi lahko premagovali v Arhivu Slovenije – ne vem, kako je drugod po Sloveniji – z večjim številom arhivistov (konkretno na udbovskem delu Arhiva Slovenije). Toda to realno ni pričakovati.

Vaši novi projekti?
Kot rečeno na začetku pogovora – še letos knjiga 1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana, v letu 2016 pa knjiga Naši pisatelji v „jedrski vojni“ in kot napenjači nacionalno-ustavnega loka ter knjiga Jambor – Udba o Borisu Pahorju.

Tudi sami se boste udeležili letošnje Drage. Kaj želite sporočiti udeležencem?
Predvsem bi rad čim bolj nazorno predstavil novo knjigo, da se je morebitni bralci ne bi ustrašili začeti brati, kajti knjiga je res „monumentalna“, mislim po kvantiteti! O kvaliteti pa lahko seveda sodijo samo bralci!

Hvala za pogovor.

6 KOMENTARJI

  1. Citiram: “Vsakdo, kdor je takrat upal priti predavat iz matice, je tvegal šikaniranje doma.”

    In ni bilo lustracije, ni bilo obelodanjena preganjancev oziroma sodelavcev UDBE, ni bilo …

    Zato tudi ni prihodnosti. Namesto lustracije bomo očitno imeli razprodajo narodovega premoženja tujcem, ker je tujec boljši gospodar.

  2. Ne verjamem, da je Draga imela tak velik vpliv zrušitvi Jugokomunizma, kaj šele svetovnega.

    Dialog je nujen, da človek ostane ali postane normalen. In isto velja za družbo. Draga predvsem kaže kako monoliten je bil totalitarni sistem v Sloveniji. Kakšno veliko koncentracijsko taborišče.

    Ljudi ki so našteti pa ne vidim, da bi bili prebojni, vizionarski, preroški ali vsaj avtorji.

    Opletajo z demokratizacijo, z samostojnost jo, da smo premagali socializem in da se danes socializem restavrira. Veliki filozofski pojmi, veliko priložnosti za lapanje.

    Komunistična Hunta si je lastila 100% državne lastnine. Privatne lastnine ni smelo biti.
    Komunistična Hunta se je spreminjala v novi razred. Komunistično gospodarstvo so transformirali v fašistično, ki je nekajkrat bolj učinkovito. Fašistična Hunta vodi danes državna podjetja in monopolno zdravstvo (zemljarič, Vrhunc s stotinami lutk), monopolno šolstvo s fanatičnimi socialisti in komunisti.

    V Sloveniji ni socializma, komunizma? Halooo, samo malenkost manj ga je. V celoti obvladajo gospodarstvo in vse.

    Slovenija je neodvisna, samostojna? A ste resni. Razen ene roke je celo telo z obema nogama v koncentracijskem socialističnemu taborišču.

    Demokracija: danes imamo SZDL politične stranke. Večina demokratično voli že 25 let socializem, fašizem, gradualizma, nacionalni projekt.

    Malo več iskrenosti in manj narcisoidnosti o svoji prodorni, osamosvojitev ski, demokratični in transformacije ki vlogi.

    Bolj kot številne UDBOvske knjige (ki so koristne!) in kvazizgodovinske new age knjige o kolektivu belih panterjev bi bile koristne osebno izpovedno knjige “Kako sem se spreobrnil iz komunista v demokrata? ”

    Opažam že 25 let, da večina ljudi razmišlja trdovratno socialistično kot Mesec (a takrat Partiji ni tekla voda tako v grlo kot danes, ko je za njimi spet ostala gospodarsko in mentalno POŽGANA SLOVENIJA). Še huje, da na” demokratični” strani prevladujejo socialisti, kar je jasno po popolni neučinkovitosti, veliko sestankov njih, kilometrih Lapanja in pisanja, historičnih aferah brez odgovornosti in epiloga.

  3. Draga je bil na daleč najbolj superioren svobodoljubno-demokratičen intelektualni forum slovenskega naroda v drugi polovici 20.stoletja. Torej evidentno čvrsto opozicijski forum, pretežno, a ne izključno s krščanskim predznakom.

    Premalo so ga Slovenci v matici poznali nekoč, zdajšnja mladina ga sploh slabo. Zato je dodatna škoda, če beremo takšna vrednotenja kot je pavlovo. Domnevam, da nima pretiranega vedenja o Dragi, da piše take… Če je zanj problem Drage, da je bilo na njem premalo govora o ekonomskem liberalizmu, potem mu pa Bog pomagaj.

    Še enkrat moj poklon Omerzi. Imel sem ga za pragmatičnega, če ne oportunističnega LDSovca, pa me je popolnoma pozitivno presenetil. Intelektualno, etično, kot homo politicus…

    • Napisal sem argumente, nisem počepnil pred slavo stoterih pomembnih osebnosti.

      Si napisal kakšen protiargument. Ne, samo reklamni pamflet in zgražanje tercialke nad menoj, ker imam svoje mnenje in ne župnikovo.

      Za opozicijo rabiš kvalitetni vizionarski cilj, cilje. Naša opozicija se je zadovoljila vedno s stolčki, deljenjem oblasti, podkupninami. SDS je v času vladanja sodeloval s tajkunstvom f21 in delal posle z njimi, kar Peterle in Podobnik nista bila “tako sposobna”.

      A sistem je ostal isti! Vse je isto, razen parih lepotnih, formalnih popravkov. Na vseh področjih imamo fevdalizem, fevde. Res da kakšni manjši: ZD, šola, muzej niso vsi rdeči, ampak tudi črni, zeleni, rumeni, modri.

      Kvalitetna sprememba je:
      1.nova sodobna ustava (ki ni socialistična pod pretvezo “socialna”
      2.svobodni trg in vladavina prava namesto fašističnega fevdalizem =mafijski kapitalizem in fašistične pravne države in fašističnega pravosodja
      3.tekmovnost,delo, podjetniško gospodarjenje, privatna lastnina, ,ustvarjalnost morajo biti nagrajeni bolj kot rentništvo, gospodovanje, mafijska lastnina, licence, karteli, oligarhija.

      Problem v Sloveniji so birokratski, umetniški, teološki = duhovščina, družboslovni intelektualci. Ki razmišljate socialistično in socialno, zato vas je Partija (mafija) vesela, ker niste nevarni, ste daleč prekratki s svojimi sofizmi. Ko nek podjetnik predlaga prosti, svobodni trg in konkurenco na vseh področjih dela, začnete vreščati o vulgarnem kapitalizmu in “kako je bilo včasih v komunizmu bolje za vas poskrbljeno. ” Torej vse je “veliko hrupa za prazen nič, dokler vodilni niso podkupljeni” kar se dogaja v NVO in ekoloških gibanjih.

      Že dolgo od umetnikov, teologov,
      družboslovcev (fdv), birokratov ne pričakujem preboja zločinskega fevdalnega sistema, ampak samo nov Partijski nateg. Partija jih z drobižem, fevdkom, penzijo in malo rentico podkupiti, da začnejo vreščati kot Svetlana Makarović, ta mladi Komel ali Jože P. DAMIJAN.

        • Družbeno politično škodljivo, kajne?

          Oh, gospod Kapodistrias verjetno se ne zavedate, da z lepljenjem etiket brez argumentacije samo razkazujete moč nekdanjega sistema v pohabljanju ljudi.

Comments are closed.