Generacija identitete – nov trn v levičarski peti

16
991

Nevladne organizacije kot lovke hudodelskih združbTokrat je levica odkrila še eno nevarnost, t. i. identitarno gibanje oziroma lokalno različico – Generacijo identitete. Za nemoteno vladanje je potreben razredni sovražnik. Utečena praksa iz zlatih časov Titovine. “Na jedilniku” je menda spet neka “mutacija” nacionalsocializma, čeprav je slednji v bistvu zgolj različica socializma, torej levičarstva.

In kdo so Identitarci? To gibanje je vzniknilo v Franciji, na prelomu tisočletij, kot odgovor na izzive globalizacije, še zlasti nenadzorovane migracije, izgubljanje narodne, kulturne in verske identitete ter vsiljevanje liberalne perverzije.

Gre za upor proti t. i. Generaciji 68´ – utelešenju dekadence in rušilcu starega družbenega reda. Dogaja se revolt proti kulturnemu marksizmu, dušeči politični korektnosti in “serijski produkciji” občutkov krivde za belega evropskega človeka. Poteka punt proti avtoimunemu obolenju, proti samomorilnim nagnjenjem, ki razkrajajo Zahodno civilizacijo.

Identitarno gibanje se načrtno izogiba populizmu

Slovenski titofili v Pobudi “agnosticirajo” vir vsakršnega zla, ki ogroža obstoj njihovega “multikulti” in “mavričnega” raja na Zemlji. Prav zato Identitarci ostro zavračajo vsakršno “kolaboracijo” z družbeno oporečnimi posamezniki, ki že navzven dajejo vtis nevarnih, brutalnih in asocialnih.

Izogibajo se nacističnemu salutiranju, simpatije javnosti pa si pridobivajo tudi z ogibanjem črne in preferiranjem modre barve oblačil. Množične eksterminacije tujcev ne podpirajo, temveč zagovarjajo njihovo vračanje v dežele izvora. Govora je o reimigraciji. Vsaj na zunaj ne dajejo vtisa nevarnih, kar bi levici drastično olajšalo demoniziranje.

Res je, da so tuji oddelki identitarnega gibanja že izvedli nekaj akcij, s katerimi so prišli v navzkrižje s pravom, toda slovensko vejo resnici na ljubo ni moč povezati s kakršnimkoli kriminalom.

“Mein Kampf” je sprožil “vik in krik” v PEN klubu

Gre za skupino mladih zanesenjakov, domoljubov, ki z javnimi akcijami in preko spleta opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo na tradicijo in narod. Največ prahu je dvignil t. i. Manifest za domovino, ki si je v “rdečih” krogih že prislužil žig Mein Kampfa Generacije identitete. Še pred svojim izzidom je sprožil preplah v Društvu slovenskih pisateljev.

Oprati si roke kot Pilat

Generacija identitete – nov trn v levičarski peti Pravzaprav nič več kot to, čeprav je goreča želja mnogih, da bi varnostni organi člane Naveze zasačili med pretepanjem kakšnega “begunca” ali vsaj obsesivnim bruhanjem prostaškega besednjaka po družbenih omrežjih na račun priseljencev. Toda nič od tega. Iskrene sožalje levici.

So pa zato slovenski Identitarci opozorili na problem, ki bi bil lahko vir gonje proti njim: policiji so ponudili pomoč pri razkrinkanju nevladnih organizacij, ki prebežnikom pomagajo pri ilegalnem prehajanju državne meje.

Dejstvo je, da je trgovina z belim blagom dobičkonosen posel, ki bi ga bilo potrebno nemudoma izkoreniniti. Izvenparlamentarne družbe, ki pogosto delujejo kot samooklicani miličniki, pa s svojim ravnanjem tovrstno početje zgolj podpirajo, čeprav se zdi, da gre za človekoljubno dejavnost.

Takšno ravnanje srža migranstke patologije ne zdravi, saj ohranja simptomatiko in ne rešuje problemov na izvoru samem. Težave je potrebno urejati na “kraju zločina”, torej v domovinah prebežnikov. Naj nevladne organizacije svoj elan rajši preusmerijo k reševanju bistva problema, ne pa sodelujejo pri uvažanju težav drugam. Tu gre omeniti kriminal in terorizem.

Nevladne organizacije kot lovke hudodelskih združb

Istočasno se pojavlja vprašanje morebitne neposredne “kolaboracije” med kriminalnimi združbami, nevladnimi organizacijami ter delom politike, ki je tovrstnim migracijam odkrito, z vsem srcem naklonjen. Gre za finančne koristi?

Je humanitarnost zgolj pesek v oči javnosti, še zlasti tistih nekaj mlečnozobih aktivistov in “omladincev” nadparlamentarne in vsemogočne Levice ter histerično militantne Antife, ki fanatično verjamejo v dobronamernost svojih prizadevanj? Če stvar ponazorimo še malce drugače: ni kriv zgolj tisti, ki krade, ampak tudi tisti, ki drži vrečo. Če pride do delitve izplena še toliko bolj.

Resnica je boleča

Identitarno gibanje lahko razumemo kot zrcalo družbe. Ta s prstom kaže na brezbrižnost slovenskih in evropskih politikov do sodržavljanov, s tem ko jih prepuščajo varnostnim tveganjem ter zapostavljajo njihove zahteve. Kdo jih je izvolil? Migranti ali sodržavljani?

16 KOMENTARJI

  1. Dober članek. Najbolj mi ugaja diagnoza zahodne bolezni, ki se mi zdi popolnoma točna. Kulturni marksizem, politična korektnost in občutki krivde belega človeka naj bi bili simptomi avtoimunskega obolenja in nagnjenja k samomorilnosti. Žal spadajo tako avtoimunska kot depresivna obolenja med kronične nenalezljive bolezni z dolgotrajnim potekom in zelo težkim zdravljenjem. Zato je prav, da se zdravljenja lotimo čimprej s tradicionalnimi in najnovejšimi zdravili. Desnosredinske stranke se morajo torej vrniti k svojim konservativnim in tradicionalnim, ljudskim krščanskodemokratskim izročilom in sodelovati z novimi desnimi identitetnimi oz. domoljubnimi strankami.

  2. Evropska zveza slovenske identitete ne ogroza, ampak ji nasprotni daje dovolj varen in rodoviten okvir za slovenski razmah in sirso uveljavitev. V prosti tekmovalnosti nacionalnih drzav nasprotno obstaja dokajsnja verjetnost, da bo Slovenija povozena, ni izkljucno niti z vojasko silo.

    Identitetno Slovenijo gotovo ogrozajo tudi migracije. Staranje Evrope prav klice obsezne imigracije. Delodajalci rabijo manjkajoco delovno silo, ostareli vsakovrstne pomocnike v zivljenju itd. Na drugi strani rastoce milijarde, ki hocejo participirati v vedno bolj preko starih in novih medijev globalno prezentni sliki zahodne druzbe obilja, ki jim doma ni dostopna. Pac pa lakota, zeja, vojne, podnebne spremembe, neperspektivnost, odsotnost sluzb. Kako se naj potem ne bi ob visoki nataliteti tretjega sveta le vecali in vecali migracijski pritiski v zahodni svet?

    Mimogrede, v Sloveniji danes zivi okoli 140.000 prijavljenih tujcev. In kdovekoliko neprijavljenih. Tudi med slovenskimi drzavljani ima neslovensko poreklo, v veliki vecini z Balkana, blizu 400.000 ljudi. V mnogih mestnih osnovnih solah je delez slovenskih otrok ze pod polovicnim. Slovenija se torej pospeseno razslovenja (predvsem v smeri tretje Jugoslavije) ze brez velikih prilivov ljudi iz Afrike in Bliznjega vzhoda. Ki so v prihodnje mozni in verjetni, ce ne celo neizogibni brez temeljitega vrednostnega zasuka.

    Zasuk bi lahko pomenil vrnitev Zahoda, tudi nas, k vrednotam obdobja, ko sta zadnjic cvetela tako ekonomija, kot druzinske vrednote in se je belezil baby boom. To so pa 50 in zgodnja 60 leta prejsnjega stoletja. To, kar se je odvilo kasneje, je v glavnem velika zabloda, ki pelje predvsem v dekadenco. Vseprisotnost narkomanije in seksualna razpuscenost sta tipicna manifestacija. Nepripravljenost odraslih ljudi formirati trajno zvezo in druzino je nenaravno, bolestno stanje duha.

  3. Sem vnet zagovornik identitetarnega gibanja. Slovenski Manifest za domovino sem temeljito proučil in podpišem ga do poslednje črke! Nekaj najbolj verodostojnega, kar sem letos prebral. Vse na mestu, brez žaljenja, ponižavanja kogar koli, olepšavanja, prikrivanja, zapletanja, sprevračanja, frazarjenja – skratka, tako jasno izražene misli že dolgo nisem bral. Mislim, da bi lahko bila to duhovna platforma vseh sredinskih in tkim. desnih strank, neko sredstvo vsaj minimalnega poenotenja v različnosti, ki je nujna in legitimna (mislim – različnost).
    Ne vem, kako je s tem gibanjem po svetu? Menda ima tudi velike težave. Že v Avstriji Kurz grozi s prepovedjo. Le zakaj? Če je vsebinsko podobno kot pri nas, potem me drža Avstrije že malce skrbi. Bo šla po poti Francije, Belgije, Švedske in Nemčije (vsaj kar zadeva sodstvo v zvezi z migrantskim kriminalom), ki so vse po vrsti že pokleknile. Pri Nemcih je dodatna težava še to, da so jim v podzavest vsilili občutek krivde za vse tegobe tega sveta. Glede pokončnosti in etične drže države višegrajske skupine že držijo primat v Evropi! Sledimo jim še Slovenci!

    • No ja, pokoncnost kakega starega komunista Zemana, ko ga prevec skrne, utegne biti dokaj relativen pojem. In vrednost tistih, ki koketirajo z nacisticno simboliko ali prejemajo donacije od psihopatskih mnozicnih morilcev teroristov tudi.

      Problem identitarnosti je lahko ze v temelju koncepta. Obramba pred zunanjim, v kar projeciras vse mozno zlo. Generaliziras. Na nacin kolektivne krivde, ceprav je odgovornost najprej osebna. Domoljubje je zdruzljivo s krscansko vizijo. Ksenofobija, nacionalizem, rasizem pac ne.

      • Domoljubje in skrb za lastno identiteto še ni ksenofobija, nacionalizem in rasizem. Daleč od tega! Razen v glavah skrajnih levičarjev. Brez identitete je populacija obsojena na status “die einsame Masse” ali “lonely crowd” in kot taka lahen plen manj razvitih in agresivnejših, pa tudi tudi bogatih globalističnih elit. Naši mediji nekako sramežljivo še omenjajo večja kriminalna dejanja imigrantov po evropskih mestih, povsem pa molčijo o množičnem uničevanju krščanskih cerkva po vsej Evropi in krščanskih ter judovskih simbolov.

      • Bodisi ti je mar za lastne ljudi ali pa ti ni. In če ti je, potem je logično, da boš na nek način ločeval “svoje” od “drugih”. Drugače pač ne gre, nekomu moraš dati prednost in nekje moraš postaviti meje. Tako kot verjetno vsak normalen človek da prednost svojim otrokom, družini, skupnosti…
        Razlika med domoljubjem in nacionalizmom je samo v nekih retoričnih niansah, ampak v osnovi gre za enak vzgib in nikakor ne pomeni, da če si nacionalist želiš komurkoli škodovati ali izvajati nasilje nad drugimi. Pomeni pa, da boš npr. lahko koga “užalil”, ker mu ne boš pustil vstopa v državo. Ampak druga skrajnost je, da sprejmeš vsakogar, kar vodi v to, da države in skupnosti dejansko nimaš več, ker se koncept skupnosti povsem zrelativizira in razvrednoti. Enako kot se razvrednoti koncept poroke, če rečeš da je lahko vsaka kombinacija ljudi poroka.

  4. Če je res, kar pravi IF, da je 400.000 slovencev neslovencev, potem ni čudno nasprotovanje identitarnemu gibanju. Povzročil bo totalen razkol in kaos v družbi. Če je tudi v Avstriji tako, se ne čudim Kurzovim stališčem. Nemci so se že enkrat hudo opekli zaradi nacionalne države.
    Prihodnost Slovenije tako vidim izključno v desnem republikanizmu, v katerem bo teh 400.000 zajetih povsem normalno, v državljanskem smislu. Samo, Slovenija sanja o avtohtonosti, avstro-ogrski in Francu Jožefu, če ne tudi o Napoleonu in kaj vem čem vse. Ne priznavamo ničesar izpred 1991, levica slavi vse od 1945, vsi skupaj nič pred 1945, to pa ne more obstati.

  5. Identiteta po moje ne more biti sporna. Če se predstavim kdo in kaj sem, nikogar ne ogrožam. Ogroženi so pa tisti, ki pravijo, da smo vsi isti. Nismo vsi isti, smo pa enakovredni.

    Progresisti nam vsiljujejo novo utopijo, ki je skregana s stvarnostjo. Absurdno je, da se takšno gibanje sploh mora pojaviti. A očitno živimo v norem svetu.

    • Sporna postane ko je organizirana. Tako kot s komunisti. In na zahodu vse bolj progresisti, vred celo z ekologi. Ko so toplogredni plini postali organizirani, je vsa stroka in znanost postala nepomebna, irelevantna. Desnica ne more organizirano nasprotovat ampak samo spontano. Organizacijsko pa mora, po mojem, ostat na strankarskem minimumu. Ja, svet je res nor. Kdo bo vse to izravnal…

  6. Spoštovanje lastne oziroma slovenske identitete je civilizacijski standard, ki obsega zdravo razumsko:
    – spoštovanje slovenskih naravnih lepot
    – spoštovanje osebnega dostojanstva
    – spoštovanje slovenskega naroda
    – spoštovanje slovenske kulturne dediščine- duhovne in materialne ter naravne.

    • Če bi dejansko prevzel ideje identitarcev, ne bi pobijal ljudi, ker so identitarci proti nasilju.
      Pošteno je, da ideje in dejanja tako gibanj kot posameznikov pogledaš in sodiš direktno, ker sicer zapadeš v raznorazne absurdne zaključke in povezave.

Prijava

Za komentiranje se prijavite