Od novembra dalje si lahko v slovenskih kinomatografih ogledamo dokumentarec Jaz sem Janez Janša. Navaden smrtnik ob vstopu v dvorano pričakuje, da si bo ogledal dokumentarec, ki ga je zrežiral in ustvaril sam aktualni predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša in v katerem bo lahko spremljal njegovo trnovo življenjsko pot od zibeli do vodje naroda. A neuki gledalec se bo pri tem bridko uštel. Ne, dokumentarec ni cenena biografija o našem predsedniku vlade, temveč nekaj povsem drugega. To ni film za gledalce, katerih profil je topoglavost, enostavnost, žaljivost, nepremišljenost itd., to je film za pronicljive in omikane ljudi. Tudi njegov snovalec ni aktualni predsednik vlade Janez Janša, kot bi to pričakoval povprečen podeželski trdoglav, temveč so snovalci trije sodobni umetniki, ki so se leta 2007 preimenovali v Janeza Janšo.
Dokumentarec Jaz sem Janez Janša podaja kompleksno, dinamično in večdimenzionalno raziskavo osebnega imena, razmerje med imenom in osebno identiteto, njegovo funkcijo v družbi oz. preplet vsega, kar nemalokrat povzroča komične in groteskne situacije, vse skupaj pa je prikazano na poglobljen, luciden, zabaven, skratka odličen način. A obravnava osebnega imena je le lupina, saj snovalci filma v jedru podajajo bistveno pomembnejše sporočilo. Skozi dokumentarec se tako nizajo podobe aktualnega predsednika vlade Janeza Janše in se ponavlja njegovo ime. A povprečen gledalec se bo verjetno vprašal: pa zakaj ravno Janez Janša? Ja, povprečnež, katerega okus diši po kranjski klobasi in goveji glasbi, tega seveda ni sposoben dojeti in tudi ni poklican, da se o tem sprašuje. Snovalci tega dokumentarca so prefinjeni umetniki, ki vidijo dlje in globlje, pogledali so v dušo tega ubogega naroda in uzrli to, kar je do sedaj vsem ostalo skrito, njim pa se je razodelo; spoznali so, kaj je rak rana tega naroda! Njihovo spoznanje je šokantno, do sedaj še nikoli slišano, saj nihče do sedaj, ne politik, ne novinar, ne profesor na FDV-ju, ne navijač NK Olimpije, ne voznik primestnega avtobusa … niti v najhujši mori ni mogel slutiti česa podobnega!
Mnogi so se že spraševali, kaj se je dogaja z narodom, ki ga je nekdaj krasilo poštenje, delavnost, disciplina, da se je v zadnjih letih tako spridil in povsem izgubil etični kompas. Razni šomoštri so tako podali številne plehke diagnoze, opozarjali so na sistemsko korupcijo, na nedelovanje pravne države, na odsotnost neodvisne civilne družbe, medsebojno sovražnost in zdraharstvo, izgubo etičnih vrednot, na močne neformalne skupine, ki delujejo v ozadju …, a to je le mlatenje prazne slame. Resnica, ki so jo zapopadli umetniki – ustvarjalci tega dokumentarca –, je radikalno osupljiva: ključni oz. edini problem te države je on – aktualni predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša – da, prav on, ki ga imajo mnogi za borca za boljši jutri nas vseh, a ni nič drugega kot v ovčjo kožo odeta zver. Še huje: je fašistoidni demon, ki v demonski hierarhiji zavzema eno najvišjih mest!
Avtorji nas v dokumentarcu na način glorifikacije zla poosebljenega v politiku Janezi Janši, prefinjeno kot nekdaj Vergil v Dantejevi Božanski komediji vodijo po krogih pekla ovitega v celofan, v njem pa ves čas zlovešče odmeva: »Jaz sem Janez Janša, jaz sem Janez Janša.« Ponavlja se ime, ki sicer zveni blagodejno, a naše heroje to ni zavedlo in so razkrinkali demonsko ukano. Politik Janez Janša je v resnici Ivan Janša, kar zveni kmetavzarsko, a se je, tako kot pred njim številni diktatorji in manipulanti preimenoval in se v javnost lansiral kot Janez Janša. Tako mu je uspelo zapeljati in ugonobiti mehko slovensko dušo. Ti trije umetniki pa so spoznali njegovo zvijačo in ga ujeli v lastno zanko. Slogan politika Janeza Janše »Več nas bo, prej bomo na cilju« so ponotranjili, vzeli radikalno zares in se preimenovali v Janeza Janšo ter s tem pričeli tvegan eksorcistični obred izganjanja hudiča – politika Janeza Janše – iz slovenskega duhovnega občestva. Mantro »jaz sem Janez Janša« so prepoznali kot urok, s katerim se lahko izžene tega demona, in s soudeležbo pri tem obredu jim lahko pomagamo vsi, saj »Več nas bo, prej bomo na cilju!«.
Dokumentarec Jaz sem Janez Janša je gotovo presežek v mnogih ozirih. V prvi vrsti je to izjemen prispevek k oživitvi dialoga v Sloveniji, k spoštovanju drug drugega in lahko smo prepričani, da bo imel mnoge posnemovalce. Je tudi neverjetno lucidna in pronicljiva analiza slovenske družbene krize, ki poda povsem novo spoznanje, saj še nikoli do sedaj nismo izvedeli tega, kar nam je po dokumentarcu jasno: da je politik Janez Janša vrelec vsega zla. Je tudi umetniški presežek, ki ga je moč le redko uzreti, in si ni pustil, da bi zajadral v politikantske vode, in v tem smislu nadaljuje plemenito kulturno tradicijo, kot jo lahko srečamo npr. v komedijah Toneta Partljiča ali humorju Vinka Šimeka. Hvaležni smo lahko tudi vsem državnim in paradržavnim institucijam, da so tako velikodušno razvezali mošnjo in podprli ta presežek. Po ogledu dokumentarca, ko človek uzre nova obzorja, lahko potolažen stopi v novi jutri in podobno kot nekdaj starček Simeon vzdihne: Moje oči so videle rešitev, ki bo v odrešenje tega naroda.
