I. Žajdela, Družina: Zavezin temelj za prihodnost

5
211

Z vsebinami revij Zaveza in z zbornikom dobivamo resnični temelj za prihodnost.

Nova Slovenska zaveza je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in začetka totalitarnega režima izdala zbornik z naslovom Temelj prihodnosti. Izšel je namesto letošnje junijske številke revije Zaveza. Avtorji v njem so enaki, kot se pojavljajo v tej izjemno pomembni reviji, ki je doslej objavila veliko pričevanj, zapisov in refleksij o času velezločina komunistične revolucije na Slovenskem. Naslov zbornika ni naključen, saj so prispevki v njem, skupaj z bogastvom iz Zavez, resnični temelj za prihodnost. Kdorkoli se bo ne le v prihodnosti, ampak že danes želel poučiti o zločinstvu komunistične revolucije, ima v do zdaj objavljenih vsebinah dovolj kakovostnega gradiva.

Zgoščenost zla

Urednik Zaveze in zbornika Lenart Rihar je v uvodniku zapisal, da se je zlo v vsej polnosti razširilo po vojni, vendar dodal: »To seveda drži, vendar predvsem v kolikostnem smislu, ker je pač leta 1945 naposled brez omejitev sedlo za krmilo države in zagospodarilo vsem ustanovam ter drugo za drugo načenjalo slovenske duše. Gre torej za količino, vseobsežnost. V kakovostnem smislu pa je zlo doseglo nepresežen vrhunec nekaj let prej v zlorabi strahot, ki jih je prinesla vojna kot taka. V mislih imamo sistematično pobijanje slovenskih ljudi, ko pri sovražnih okupacijskih oblasteh niso imeli nobene zaslombe. Taka zloraba vojnih razmer je edinstvena in nezamisljiva zgoščenost zla, ki se ji reče revolucija – ne glede na pridevnik boljševistična, stalinistična ali komunistična in ne glede na masko NOB, za katero se je po potrebi skrivala in se po potrebi skriva še po sedmih desetletjih.«

S tem je zaobjel bistvo, to, čemur se večina zgodovinarjev, publicistov, novinarjev in politikov tako krčevito izogiba. Zaradi tega se vsi ti zatekajo k neskončnim in infantilnim sprenevedanjem o dogajanju med drugo svetovno vojno ter komunistično revolucijo na Slovenskem. Zadnji takšen vsebinsko povsem zlagan primer je knjiga dr. Boža Repeta S puško in knjigo, avtorja, ki je že vrsto let vodilni zgodovinar za novejšo slovensko zgodovino na oddelku za zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti. Namesto da bi ga bilo sram, brez posebnega zardevanja v obraz izkorišča moč svojega položaja in brani pridobitve revolucije svojega očeta. To je tista »stroka«, ki so jo tolikokrat v zadnjih 25 letih klicali na pomoč slovenski levičarji. Ta »stroka« je enaka maskam prikrivanja, kot so (bile) Osvobodilna fronta in NOB. Ena sama goljufija in nasilje.

Zloraba upor(ništv)a

Zbornik Temelj prihodnosti prinaša same kakovostne prispevke. V prvi vrsti je tu osrednji avtor revije Zaveza Janko Maček, ki je v dveh prispevkih na kratko povzel nekatere ključne dogodke in akterje medvojnega dogajanja. Gre za samo bistvo komunistične revolucije in dogajanja med vojno, ki se ga prej omenjena večina zgodovinarjev, publicistov, novinarjev in politikov izogiba, ga zavestno zamolčuje, da potem lažje govori o čisti laži o OF in NOB na eni strani ter o kolaboraciji in opravičevanju nasilja revolucije na drugi. Ključni sta seveda prvi dve leti okupacije in vojne, ko so komunisti dobro vedeli, da če ne bodo izkoristili okupacije in pohiteli, potem takšne priložnosti za pohod na oblast ne bo več.

Tu imamo opraviti še z enim velikim mitom, to je, da se je bilo treba okupatorju upreti takoj, to pomeni z oboroženimi akcijami. Gre seveda za zlorabo upor(ništv)a. Če komunisti ne bi bili odgovorni za neizmerno količino nasilja in zločinov, bi bile nekatere akcije, ki so jih organizirali (določene ure, ko so v Ljubljani izpraznili ulice), prave in cenjene, tako pa so še te umazane zaradi krvavih rok njihovih organizatorjev.

Več lahko preberete na spletni strani tednika Družina. Knjigo Temelj prihodnosti lahko naročite na Časniku.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. Revija NSZ je sodobna in bogata po tem, ker prinaša osebne izpovedi otrok tistega časa, ki so dogajanje gledali nepokvarjeno, kot kamera, seveda s svojimi čustvi.

    Zlo komunizma v stoletju zla socializma je bilo nepredstavljivo. Komunisti so psihopati: če niso zaprti do smrti ali pa ubiti, mrtvi – bo pobit prej ali slej vsak njihov nasprotnik: normalna oseba.

    Vendar se mi zdi, da revija tako kot politika in družba stoji na mestu. Komunisti pa nam še vedno vladajo in z lahkoto z našim denarjem podkupujejo vedno večji delež lačnih in nesposobnih množic.

    Morda bi bil preboj (ob trdnem temelju, da so komunisti sprožili in vodili državljansko vojno in po koncu vojne izvajali genocid in ustrahovanje naroda s koncentracijskimi taborišči in Rdečim Gestapom.), da v imenu sprave in otroških spominov objavljajo zgodbe tistih velikih v sredini in otrok partizanskih staršev, ki so doživljali zlo zločincev na domobranski strani? Mi je pravil nekdanji župnik, ki je bil kaplan v domobranski vasi o arhivih župnije, da mu je kar slabo ratalo, ko je bral bahanje nekaterih zločincev.

    In ob poštenim zavedanju, da je bila družba in politika takrat že zelo socialistična, čeprav so imeli mnogo več ekonomske svobode (manj davkov, več uspešnih podjetnikov na 100 prebivalcev.).

    In ob poštenim zavedanju, da zlo ni prišlo na svet šele s komunisti. In da zlo prebiva v vsakem od nas. Človekova narava se v tisočletjih po Adamu ni prav nič spremenila na bolje. (to trdijo socialisti).

    • Vprašanje je tudi ali se zločin neha z oblastjo. Prej bi rekel temu teror. Toda teror kot da je sprejemljiv in rabimo zločin, da dosežemo nesprejemljivost. Spregledamo, da oblastnik nima motiva, ki je temeljnega pomena za zločin.

        • Zločin kot človeška sodba, ne božja. Ali lahko oblastnika obtožiš zločina? Težko, ker mu boš težko dokazal motiv, če boš sploh dobil priložnost in če te bo sploh kdo hotel poslušati.
          Nenazadnje, vsak te lahko upravičeno odslovi, češ da samo sramotiš nekoga, ki je na oblasti.

          V tem zavetju živijo mnogi diktatorji. Razmeroma mirno. Aktivni ali v pokoju. Sodba kralja, da je zločinec, ni v človeških rokah. Tako tudi pri nas, ves hrup o zločincih komunistih je samo hrup dneva. Brez učinka, brez posledic. Če nisi dovolj prepričljiv je varno celo za tistega, ki to sodbo izreka. in tako je danes hrup že neznanski, Huda jama pa še vedno polna.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite