Teološka fakulteta v Ljubljani je izdala zbornik o Lambertu Ehrlichu in Filipu Terčelju.
Lambert Ehrlich je gotovo eden največjih in tudi najvplivnejših Slovencev. V komunističnem in žal še v tranzicijskem obdobju je zaradi svoje vloge obrambe in zaščite naroda pred okupatorskimi in revolucionarnimi posegi doživel izbris iz javnega spomina, njegov grob na ljubljanskih Žalah so po vojni revolucionarji oskrunili, njegovo truplo pa z drugimi pomembnimi protirevolucionarnimi rodoljubi odpeljali v neznane kraške jame. A njegova podoba vseeno vstaja med nami. Slovenska teološka akademija v Rimu in Teološka fakulteta (Inštitut za zgodovino Cerkve) sta leta 1992 ob petdeseti obletnici umora organizirali prvi posvet o njem. Ob drugem posvetu leta 2002 je ob šestdesetletnici njegove nasilne smrti v organizaciji Teološke fakultete ob vhodu v njeno stavbo dobil svoj doprsni kip, darilo njegovih zvestih učencev stražarjev. Ob sedemdeseti obletnici nasilne smrti pa so na Teološki fakulteti za teden Univerze v Ljubljani znova v sodelovanju z drugimi strokovnjaki organizirali raziskovalni projekt. V njem so strnili nova dognanja in upoštevajoč nove družbene okoliščine predstavili pomen njegovega življenja in dela za Slovence. »Kljub zamolčani polpreteklosti vstaja med nas njegov svetel lik in znova kliče Slovence ter vse državljane te države k premisleku o vlogi naroda in države v zahtevnih prilikah novih povezav in globalizacijskih procesov,« sta v zborniku V zvestobi narodu in veri (zbirka Znanstvena knjižnica) zapisala urednika Janez Juhant in Mateja Centa.
Posamezni avtorji razčlenjujejo ključne vidike Ehrlichovega življenja in dela. Teologinja in filozofinja Ana Martinjak Ratej je obširno predstavila njegovo življenje in delo. Z njim je Ehrlich odločilno posegel v življenje naroda, predvsem pa dal Slovencem pomemben narodnostni in duhovni pečat. Janko Zerzer, koroški jezikoslovec, zgodovinar in narodni delavec, nadaljuje s poglobljenimi spoznanji iz Ehrlichovega koroškega obdobja ter prispeva pričevanja o njegovi vlogi na Pariški mirovni konferenci, kjer je bil Ehrlich v vlogi svetovalca in zastopnika slovenske vlade (Narodni svet) dr. Ivana Žolgerja (1867–1925), opozoril pa je tudi na zmanipuliran prispevek o Ehrlichu v Enciklopediji Slovenije. Sledi prispevek zgodovinarja Staneta Grande, ki je orisal Ehrlichovo bogato prizadevanje za slovensko nacionalno državo in ugotavil, da je Ehrlich med redkimi Slovenci, ki so imeli v svojem času jasno podobo, kako naj pridemo do lastne države ali konfederacije držav, v kateri si bomo zagotovili ustrezno samostojnost. Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je razčlenila ozadje načrtovanja umora Lamberta Ehrlicha s strani komunistične Varnostno-obveščevalne službe OF in njegovo izvedbo. Filozof in teolog Janez Juhant piše o odnosu Ehrlicha do nacizma, fašizma in komunizma, ter izpostavlja njegovo trezno presojo zapletenih razmer na Slovenskem ob zasedbi okupatorjev ter začetku krvave revolucije, ki je ob vojnem nasilju zanetila še protirevolucionarni spopad. Ehrlich se je kot kristjan in demokrat tem nasilnim metodam komunistov uprl. Klasični filolog in zgodovinar Aleš Maver je prikazal izvore in razplete političnih umorov v preteklosti in opozarja na razsežnosti političnega umora in izbrisa Lamberta Ehrlicha iz slovenske zavesti.
Več lahko preberete na druzina.si.
