I. Žajdela, Družina: Dostojanstvo še živi

7

Oba dneva, v soboto, 24. avgusta, in v nedeljo, 25. avgusta, sem bil v Rovtah nad Logatcem, kjer sta bili spominski slovesnosti ob 20. obletnici postavitve farne spominske plošče za žrtve komunistične revolucije, 70. obletnici domobranstva v Sloveniji in Rovtah ter ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Obe prireditvi je spremljal bogat kulturni in pričevanjski program. Rovtarjem je vsekakor treba čestitati za njihov pogum in izraz dostojanstva. Niti malo se niso uklonili pritiskom častilcev totalitarnih zločinskih simbolov. Rovtarji so se pri tem dostojanstvu pridružili Šentjoščanom. Tako julija v Šentjoštu kot zdaj še v Rovtah so izpričali jasno voljo, da v Slovenije še ni vse počez preplavilo brezumje komunistične miselnosti in pridobitništvo revolucije.

Mitomani rdeče zvezde, partizanskih uniform in orožja – vse to je med drugo svetovno vojno in po njej v Sloveniji služilo strahotnim zločinom nad Slovenci – že leta paradirajo na borčevskih slavjih, kar je svojevrstno teptanje lastnega dostojanstva. Ko pa so se julija v Šent­joštu nekateri pokazali v domobranskih uniformah, dostojanstveno, so levičarji zagnali vik in krik, v Šentjošt pa poslali celo policijo, ki je zasliševala organizatorje spominskega dneva. Ali je zdaj policija v službi mitomanov komunistične zvezde in ne več vseh Slovencev in zdravega razuma? Takšne policije res ne potrebujemo. Dovolj dolgo smo morali prenašati komunistično in udbovsko.

S t. i. desnice nikoli do zdaj ni nihče prišel protestirat na borčevska slavja, ki jih je skozi vse leto polno po Sloveniji. V nedeljo, ko je v Rovtah slavnostni govornik, sprejet in pospremljen z dolgimi aplavzi ter vsesplošnim odobravanjem, spregovoril o resnici naše preteklosti in sedanjosti, so Pirjevčevi rdeči škvadristi, okrancljani s totalitarnimi simboli, prišli protestirat pred same Rovte. Kot »izgovor« so si izbrali nepomemben borčevski spomenik na Židovniku in svojo maškaradno druženje naslovili Kolaboracija je zločin (ali bo Pirjevec iz svojega žepa plačal obnovo tam uničenega spomenika, kar so s svojim nasilništvom dosegli sami?). Seveda, vemo, v Sloveniji že vse od demokratizacije leta 1990, ko se vsaj svobodno da govoriti in pisati, poteka spopad za interpretacijo naše nedavne zgodovine in s tem sedanjosti. Vemo, da tudi Pirjevec dobro ve, da kolaboracija v Sloveniji med drugo svetovno vojno ni bila zločin, saj je šlo za politično dejanje, ki je bilo v vsem svojem bistvu povzročeno s komunistično-partizanskim nasiljem v obliki sistematičnih umorov, demoniziranja umorjenih žrtev, ropanj premoženja in teptanja dostojanstva.

In izrazita pristranost predsednika države Boruta Pahorja. Kdaj je povzdignil glas ob šopirjenju in grožnjah v Dražgošah in na drugih borčevskih slavjih? Spravil se je na Rovte in s tem pokazal, kdo je.

Zakaj potem levičarji še vedno s takšno ihto blatijo svoje nekdanje žrtve? Zato, ker imajo od tega gmotne koristi. Nekdanji komunistični borci, med njimi je veliko notoričnih zločincev, že desetletja prejemajo denarne in številne druge privilegije za svoje »borčevstvo«. Že dolgo pa te privilegije po njihovi smrti prevzemajo njihovi družinski člani. Če kaj, je prav zdaj, ko država krči mnoge izdatke in je zgubila kompas pri izmišljanju vedno novih davkov, s katerimi spravlja v obup mnoge Slovence, to povsem absurdno stanje. S temi novimi davki še naprej pita nedotakljive »borce« tako imenovane NOB.

Več: Družina


7 KOMENTARJI

  1. Ivo Žajdela piše: “Rovtarjem je vsekakor treba čestitati za njihov pogum in izraz dostojanstva. Niti malo se niso uklonili pritiskom častilcev totalitarnih zločinskih simbolov.”

    Že v teh dveh stavkih je razvidna totalna manipulacija častilcev domobranstva, kamor seveda spada tudi Žajdela.
    Pa poglejmo:
    -avtor vse prebivalce Rovt nekako “poenoti”, da so častilci domobranstva, pozablja pa, da tam živijo tudi ljudje, ki mislijo drugače;
    -za častilce totalitarnih simbolov bi lahko šteli kvečjemu tiste, ki poveličujejo domonranstvo;
    -čaščenje domonbranstva ni noben pogum in izraz dostojanstva, pač pa strahopetnost in čaščenje tiste ideologije, ki je človekovo dostojanstvo teptala, kar dokazujejo številna koncentracijska taborišča po Evropi.

    Žalostno in sramotno je tudi, da se je v ta podel namen zlorabila tudi cerkev in bogoslužje, čeprav je jasno, da gre za dejanja proti evangeliju in domovini. Izdajanje, mučenje in ubijanje lastnih sorojakov je grozovit zločin. In najbolj bedno pri vsem tem je avtorjeva insinuacija, da so vsi, ki so bili na partizanski strani, navadni brezbožneži.

    In to svinjarijo je objavila Družina. Sramota vseh sramot. Sam sem naročnino na Družino odjavil že v devetdesetih letih zaradi spornega in hujskaškega pisanja Branka Rozmana.

    • Nobenega manipuliranja ni tukaj, razen tvojega.

      Častilci totalitarnih simbolov so komunajzerji, saj je komunizem po svetu povzročil daleč največ zla.

      Ti sploh nikoli nisi bil naročen na Družino.

  2. Rovte so izraz človekoljubja, ki si ga zaslužijo vsi tisti domobranci, ki so si prizadevali za svobodno in pravično Slovenijo in ki si niso želeli, da bi pri tem šlo za kakršnokoli sodelovanje z Nemci, kar pa so zlorabili njihovi voditelji.

    Podobne zlorabe so se zgodile tudi na partizanski strani, kar se je sprevidelo šele po vojni.

  3. Tudi danes svobodoljubnega in človekoljubnega človeka spreletava zgroženost, ko vidi, da določene skupine znajo reševati družbena vprašanja le z nasiljem, ki jih s svojo tihoto podpirajo namišljeni človekoljubi, ki se sicer znajo oglasiti, ko gre za njihove ozke interese.

    Prava rešitev je iskreno človekoljubje, ki ne pozna političnih primesi!

  4. Mednarodna deklaracija o človekovih pravicah jamči osebno dostojanstvo tudi največjim kriminalcem in prestopnikom.

    Zakaj ne bi smeli imeti osebenga dostojanstva tisti, ki so si prizadevali za večje človekoljubje v družbi.

    V družbi, ki bo brez nasilja in kjer bodo spoštovane človekove pravice,med drugim tudi do svobodne veroizpovedi.

  5. Ni mi jasno, zakaj se desne stranke ne poslužujejo človekovih pravic kot odličnega temelja za pravično družbo, saj te vključujejo stvarstvene pravice, ki jih oznanja krščanstvo.

    Po drugi strani pa se tega izrazito poslužujejo leve stranke, vendar le pristransko, ne pa univerzalno.

  6. vedeti moramo, da do državljanske vojne ne bi prišlo, če bi se spoštovale stvarstvene, to je človekove pravice.

    Tako na eni kot na drugi strani.

    Ta življenjski poduk nam je pomemben, da bi pravočasno zaznali, kakšno mišljenje in ravnanje vodi k poveličevanju teptanja človekovih, torej stvarstvenih pravic.

Comments are closed.