I. Vovk, Socialni teden: Odgovornost, predpogoj za zaupanje

4

Priznam, tudi sam se v zadnjih mesecih zalotim, da ne zaupam, da se bo vse izšlo. Razmere v naši državi res niso spodbudne. K tokratni temi o zaupanju me je vzpodbudil Socialni teden.

Še nikoli v zgodovini Slovenije nismo imeli tako slabe vladne ekipe, kot jo imamo danes. Prav tako še nikoli nismo bili v tako slabi finančni situaciji, kot smo v tem trenutku. Kako naj upam, da bo v kratkem kaj drugače?

Zaupam, da bomo kmalu padli čez rob in da se bomo ljudje, gospodarstvo in politika prvič lahko soočili z dvaindvajsetimi neodgovornimi leti. Spoznanje bo zelo boleče, a verjamem, da bolj kot bo boleče, bolj bo rodovitno in očiščujoče.

Kdor sedaj trdi, da moramo ostati optimistični in bo vse v redu, je enostavno neodgovoren do resne situacije, v kateri smo. To po navadi počno politiki, ko bi radi zaslepili volivce. Denimo sedaj ob likvidaciji in reševanju dveh bank. Vsi državljani rešujemo kapital elite in brez večje odgovornosti lastnikov. Edina poštena pot bi bil stečaj bank in zakonsko poplačilo vseh vlog do 100.000 EUR, vse ostalo je legalna kraja državljanov. Do danes (razen redkih izjem) nismo bili priča prevzemu odgovornosti za slabo vodenje bank, vlade, države, ministrstev, direktoratov, podjetij itd.

V Sloveniji se o odgovornosti enostavno ne pogovarjamo. Korenina te težave je seveda nedelujoči sodni sistem, ugrabljena državna podjetja in – preko raznih agencij in lobistov – tudi največji mediji. Na drugi strani nam država ne zaupa in nam ne podeli odgovornosti, da bi denimo sami razporejali svoj denar. Na naše bančne račune ne prejmemo bruto plače, od katere bi sami plačali prispevke. Tako bi se povečala osveščenost, kaj plačujemo in koliko. To seveda ni v interesu preveč požrešne države, saj bi tako morala prej prevzeti odgovornost za svojo prekomerno porabo.

Direktorji, ki so brezglavo lastninili podjetja na račun podjetij samih, ne prevzamejo odgovornosti za početje, saj je bilo vse to večinoma celo legalno. Poslanci so namreč sprejeli zakone, ki so to omogočali. Poslanci pa seveda pravno ne odgovarjajo za to, kar glasujejo. Enostavno povedano, ne prevzemajo odgovornosti za svoje početje.

Otroke že zelo zgodaj učimo odgovornosti. Največji zgled smo jim lahko starši in bližnji. Zgledov v družbi je namreč vse manj. Vendar nam stanje v državi ne sme dati občutka, da je moralna neoporečnost in prevzemanje odgovornosti brez smisla. Ravno obratno, prav v krizi ima odgovornost največji potencial. Sprejeti odgovornost za svoja dejanja (velika in mala) je temelj, ki bo gradil za-upanje ter novo, zdravo družbo in gospodarstvo – posledično pa tudi državo in politiko.

Če ljudje v sočloveku uvidimo odgovornost, mu z največjim veseljem za-upamo tudi svoje talente, čas in denar.

Osebno sem imel priliko spoznati kar nekaj starejših ljudi, ki so v meni začutili odgovornost do tega, kar počnem, in so posledično zaupali, da bom nekaj uspel in naredil. Ko sedaj gledam nazaj, niso imeli niti odstotka garancije, da mi zaupajo denimo svoj denar in čas. A meni je njihovo zaupanje dalo neverjetnega poleta. Uspel sem narediti marsikaj, za kar niti sam nisem vedel, da sem sposoben. Z veseljem sem prisluhnil tudi njihovim nasvetom in izkušnjam …

Več: Socialni teden


4 KOMENTARJI

  1. Lep primer so tudi pravniki, ki jih je na desettisoče, vendar brez pozitivnega učinka.

    Neredko so le podaljšana roka mafijskega delovanja, namesto da bi v družbi uveljavljali vrednote resnicoljubja, pravičnosti, poštenosti in odgovornosti, kar je njihovo poslanstvo.

    Dokler se ne bomo zavedali svojih plemenitih poklicnih poslanstev, ne bo korenitih in splošnih sprememb, saj se le čaka na druge, da naj oni storijo prvi korak.

  2. “V Sloveniji se o odgovornosti enostavno ne pogovarjamo.”
    Žalostna resnica in stanje kulture in duha, slaba perspektiva?

    Ujetniki smo v lastni državi in to ujetniki predvsem vodstev, predsednikov strank, desnih in levih, ki so nam vzeli možnost poklicati jih na volitvah na odgovornost in tako so nam ukradli državo!!! Stranka odloča kdo bo izvoljen, volivec pa ne, nima preferenčnega glasu, kot na volitvah za evropski parlament.
    Zakaj le, doklej še?

  3. Iskreni poslanci, odgovornosti ni!
    »Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem«, je poudaril poslanec Branko Grims SDS, pritrdili pa so mu tudi Matej Tonin NSi, Maša Kociper PS, Rihard Braniselj DL, v oddaji na nacionalni TV3.
    odgovornosti do volivcev in v družbi«, so bili poslanci enotni.
    »Samo volitve, brez spremembe volilnega sistema, ne bodo dale nove kvalitete in povečale Doklej bomo torej še imeli partijski volilni sistem za DZ RS, ko predvsem stranka odloča, kdo je lahko izvoljen, volivcu pa to odreka in mu ne da preferenčnega glasu, kot je to na volitvah za Evropski parlament? Odgovornosti pa ni, so bili poslanci iskreni. Slovenija pa tone, ker odgovornosti ni.
    Poslanci so bili tokrat iskreni, kaj pa njihovi strankarski vodje, vodilni politiki države?
    Kdo je torej na potezi, politika ali ljudstvo?

  4. Ujetniki smo!?
    Ujetniki smo v lastni državi in to ujetniki predvsem vodstev, predsednikov strank, desnih in levih, ki so nam vzeli možnost poklicati jih na volitvah na odgovornost in tako so nam ukradli državo!!!
    Stranka odloča, kdo bo izvoljen, volivec pa ne, nima preferenčnega glasu, kot na volitvah za evropski parlament. Zakaj le, doklej še?
    SDS že dolgo vztraja pri večinskem volilnem sistemu, ki pa ga sama interno nikoli ne izvaja.
    Zakaj le ne?
    Sam pa sem bil elektor pri SKD.
    Toda SDS točno ve in se zaveda, da ni nobene realne možnosti za sprejem večinskega volilnega sistema, saj nobena druga stranka ni za to.
    Večina strank, razen SDS in SLS, pa podpira, da volivci dobimo preferenčni glas v okviru proporcionalnega sistema kot ga imamo pri volitvah evropskih poslancev v evropski parlament, da se prekine partijski način volitev in se končno uvede odgovornost in moč volivcev, ne pa partije.
    Pri proporcionalnem volilnem sistemu vsak volivec izbira stranko in tudi poslanca, kar je bistveno za odgovornost in demokratičnost volitev in spremembe v družbi, ki jih prinesejo nove osebe.
    Zaradi vztrajanja predvsem Janeza Janše in SDS ostajamo ujetniki partij in imamo najmanj demokratičen in nepravičen volilni sistem, ki je enak kot v enoumju, s poraznimi rezultati v ekonomiji in negativno selekcijo poslancev v parlamentu in brez dejanske njihove odgovornosti volivcem.
    Zato ni dejanske odgovornosti v družbi, vse se spreneveda, država pa nazaduje in hira.
    Zakaj se Janez Janša in SDS dejansko ne odpovesta partijskemu proporcionalnemu volilnemu sistemu, dopustita volivcem pravico izbire stranke in tudi kandidata za poslanca, tako se vnese osebna odgovornost v družbi in državi?
    Doklej bomo še volili samo po volji partije, njenega vodje?
    Velja za vse stranke , ki delujejo kot partija nekoč!

    Kdaj bo Janez Janša končno napisal knjigo PREMIKI V DEMOKRACIJO VOLIVCEV IN NE PARTIJ?

Comments are closed.