I. Štuhec, Družina: »Vstanite, v suženjstvo zakleti«

7
176

Pred natanko petindvajsetimi leti smo Slovenke in Slovenci 8. aprila 1990 po 60 letih odšli na svobodne večstrankarske volitve. To je bil praznik, to je bil dan upanja in pričakovanja, dan, ko so se začele uresničevati sanje o samostojni in neodvisni državi. Zaviralci tega procesa so bili člani partije, ki imajo danes v Sloveniji še vedno glavno besedo. Posebej pa so glasni, ko je potrebno kritizirati večstrankarski sistem in njihove nosilce v času slovenske pomladi. Ključna figura slovenskega zaviralnega procesa na poti v nastajajočo in razvijajočo demokratično družbo je zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije, Milan Kučan, ki pa ga je slovenski medijski prostor okronal za cesarja, katerega oblačila se uspešno menjujejo, da cesar ja ne bi bil gol.

Na obletnico prvih volitev smo in bomo zagotovo lahko prebrali vrsto komentarjev in stališč, zgrajenih na tezi, da so novonastale stranke, torej Demos, krivi za sedanjo situacijo. Odrešeniki zadolževanja države in pristudenja politike pri prebivalcih pa kar naprej prihajajo z leve (Drnovšek, Rop, Pahor, Janković, Bratušek, Cerar …). Član Republiške volilne komisije dr. Lovro Šturm, imenovan s strani Demosa, je »v analizi volilnih postopkov za volitve leta 1990 zapisal, da le-te niso bile poštene, saj je bilo kršeno načelo enakih možnosti za nastop na volitvah«, ugotavlja Rosvita Pesek v knjigi Osamosvojitev Slovenije. Tako kot niso bile prve volitve poštene, niso bile nobene v celotnem četrtstoletnem obdobju iz preprostega razloga: ker nimamo pluralnega medijskega prostora. Dokler bo tako, bo ugotovitev dr. Šturma ostajala aktualna. In prav zaradi tega praznovanje obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji ostaja z grenkim priokusom.

Pred prvimi svobodnimi volitvami in morda še kakšno leto ali dve po njih je dotakratna politična oblast, torej partijska, kazala tudi do krščanske skupnosti prijazen in odprt obraz. Ali pa so bili zadržani in tiho v čakanju, kaj bo prinesel razvoj dogodkov. V nadaljevanju so se stvari samo slabšale in zaostrovale. Predvsem je to razvidno na dveh področjih, ki še vse do danes v Sloveniji kot edini postkomunistični državi v Evropski uniji nista rešeni. To je vprašanje vzgoje in izobraževanja ter vprašanje financiranja. Mlajši rodovi Slovenk in Slovencev ostajajo ujetniki tiste interpretacije zgodovine, ki se je uspela uveljaviti kot zmagovita in za narod najbolj koristna po drugi svetovni vojni. Ta doktrina je v odnosu do krščanstva gojila ekskluzivno negativen pristop, zato je gradila na križarskih vojnah in na srednjeveških čarovniških procesih kot zgodovinski predpostavki, iz katere ne more izhajati drugega kot to, da je katoliška Cerkev izdajalka naroda med in po drugi svetovni vojni. Zgodovinska doktrina kristjanov kot grešnih kozlov je služila za promocijo revolucionarnih dosežkov na drugi strani.

Več lahko preberete na strani Družine.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. “Pred prvimi svobodnimi volitvami in morda še kakšno leto ali dve po njih je dotakratna politična oblast, torej partijska, kazala tudi do krščanske skupnosti prijazen in odprt obraz. Ali pa so bili zadržani in tiho v čakanju, kaj bo prinesel razvoj dogodkov.”

    Še duhovnik Ivan Š. ne upa zapisati: “Potuhnili so se in delovali iz ilegale!” Slovenski duhovnik, kje si?

  2. Briljanten zapis, gospod Štuhec!

    Temu se reče: duhovno – vrednotno prenavljanje naših duš, da bodo registrirale kaj je dobrega in kaj slabega in da bodo sposobne storiti duhovno . vrednotni preporod na katerega dolgo čaka Slovenija in naši zanamci!

  3. Gre za gradnjo slovenskega skupnega dobrega, ki ne more nastajati samo sebi, ampak le z našo aktivno demokratično vrednotno vlogo v slovenski skupnosti!

  4. Glede imen pa tole:

    Vsa prizadevanja morajo biti uprta v vrednotno prenovo Slovenije, kateri smo vsi zavezani.

    Za vrednotno prenovo je mogoče pridobiti podporo ljudi, saj jo želijo. Niso pa navdušeni nad prepiri pri katerih se operira z imeni, ker imajo vtis, da gre za prestižne prepire. To je tudi napaka Janše.

    Vrednotna preobrazba bo sam po sebi odstavila tiste, ki niso za vrednotno preobrazbo Slovenije.

  5. Prav neverjetno je, da desnica ali pa sredina ni doslej znala angažirati slovensko volilno telo za duhovno – vrednotni preporod. Pa to ne le na volitvah, ampak v vsakdanjem življenju.

    Volitve so le za izbrance. Slovenci pa čakamo, da se stvari glede gradnje skupnega dobrega spremenijo v vsakdanjem življenju.

    Da bomo zdravo samozavestno gradili skupno dobro in uživali ob njegovih življenjskih sadovih. Ne pa vse prepuščali posameznikom, ki potem nimajo prave odgovornosti do skupnega dobrega.

  6. Kot vedno je g. Štuhec zadel žebljico na glavico! Hvala mu !
    Dodal bi še svoje občutke ob proslavi tega dogodka. Tako kot so bile nepoštene prve “demokratične” volitve, kot ugotavlja g. Šturm in so bile nepoštene vse naslednje volitve, kot ugotavlja g. Štuhec, najbolj pa zadnje sredi poletnih počitnic ob obglavljeni opoziciji SDS in Cerkve. Zato je bila proslava vse komikontinuitetne nomenklature in vrhuške, ki je to nepoštenost skozi 25 let omogočala in ponosno sedela v prvih vrstah nagnusna hinavščina brez primere. Pardon, ta dogodek lahko primerjamo s štiriurnim proslavnim koncertom v Stožicah, ko je vsa vrhuška v prvih vrstah stoje prepevala partizanske bojne pesmi o mašincah (strojnicah), na Slovenskem smo mi gospodar, eviva il communismo, EU je tolpa tatov. Razlika je le v tem , da je prepevanje v Stožicah prišlo od srca, proslava svobodnih volitev je pa njim samim obračala želodce. in tu je edini pozitivni moment te proslave: čas in razmere v svetu so jih prisilile proslavljati tisto, česar ne marajo. Ta čas in te razmere so edino upanje prihodnjih generacij, naša je že zavožena.

  7. Zadnje čase smo priče, ko se poskuša razvrednotiti tudi temelje civilne družbe.

    – Izginja vljuden in spoštljiv odnosa do strank v trgovinah, bankah, gostiščih in drugod, ki se odraža s slovenskimi vljudnimi izrazi, kot so: prosim, izvolite, hvala, ne pa s prostaškim, nevljudnim, nedomačim izrazom »evo«, ki skuša nadomestiti tudi kopico drugih slovenskih izrazov (poglejte, vidite, tu, tam, sem, tja, nate, tu imate …) in s tem zelo siromaši slovenski jezik ter kulturni, etični nivo v medijih in medsebojnih odnosih, zlasti v javnosti. Ta prostaški odnos ustvarja idealne pogoje za koruptivne odnose.

    Najprej so pokvarili elito, zdaj pa poskušajo še civilno družbo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite