Sankcije Evropske unije proti Ruski federaciji ostajajo, približuje se čas njihovega podaljšanja. Vztraja tudi kaj malo prikrita želja slovenske diplomacije, da bi v iskanju raznih priložnosti in koristi obšla osrednjo strateško opredelitev za evroatlantsko zavezništvo, potrjeno tudi z referendumom. Koliko odmika od linije, začrtane ob soočenju z rusko aneksijo Krima, si lahko privošči Slovenija? Je sposobna samostojnega nastopa na mednarodnem parketu? Slovenija je ne glede na Prevca in Planico velika le toliko, kolikor ozemlja zaseda. Gotovo je, da pri nas ne manjka »pogumnih« skakalcev, prepričanih, da lahko brez škode razmeroma samostojno, kar jim pač v danem trenutku najbolj koristi, letijo med dvema svetovnima silama – ZDA na zahodu in Rusko federacijo na vzhodu. In se ne ozirajo na to, da je članica zahodnega zavezništva.
Če se že Slovenija na more zagovarjati s skupno politiko EU in Nata, ker je ni več ali pa je nevzdržno kakofonična, ali niso tu še Združene države Amerike? Če je morda do vabila Putinu prišlo ob vsaj tihem soglasju ključnih dejavnikov v Evropski uniji, kot razmišlja v Večeru Bojan Brezigar, pa je po naših informacijah jasno, da ZDA niso bile tiho.
Več lahko preberete na reporter.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
