I. Podbrežnik: Kamniški zbornik z urednico Marjeto Humar daleč presegel lokalni prostor

0

kamniski zbornikPostalo je že tradicionalno, da vsake dve leti v okviru občinskega praznovanja (letos mineva dvajset let, ko so v Kamniku prvič praznovali občinski praznik, ki je posvečen spominu na rojstvo velikega Slovenca in Kamničana, generala Rudolfa Maistra) izide nova številka Kamniškega zbornika. Letos je to že triindvajseta po vrsti oziroma deseta številka, ki jo je uredila glavna in odgovorna urednica dr. Marjeta Humar.

Periodična znanstvena publikacija Kamniški zbornik je prvič izšla leta 1955, ko so praznovali desetletnico konca druge svetovne vojne. Začetki so bili zelo ustvarjalni, saj je prvih devet številk izšlo vsako leto, potem pa je začetna ustvarjalna vnema začela popuščati. Naslednje tri številke izšle na dve leti, dvanajsta številka, ki je izšla leta 1969, je bila zadnja pred dolgim obdobjem mirovanja.

»Se je v večstoletnem Kamniku ustavila zgodovina? Tako se sprašujejo mnogi, zlasti starejši Kamničani. ki so pred desetletji radi segali po zajetni knjigi o dogodkih iz naše bližnje in daljne preteklosti?« je v uvodniku Kamniškega zbornika, ki je leta 1996 ponovno izšel, zapisal župan Anton Tone Smolnikar. Bil je prepričan, da »/…/ lahko zgodovino kamniške občine najbolje pišejo Kamničani sami, zgodovinarji pa ji bodo pridodali svoj pogled in strokovne vrednote«. Da je Kamniški zbornik spet lahko izšel in od takrat dalje ta znanstvena publikacija vsake dve leti redno izhaja, gre zahvala predvsem glavni in odgovorni urednici dr. Marjeti Humar, ki je v uvodu v trinajsto številko Zbornika » /…/ opozorila na plemenito tradicijo zbornikov, ki so izhajali v času po drugi svetovni vojni, saj so bila v njih objavljena dognanja različnih strok o ljudeh in naravi kamniške občine z zgodovinskega in sočasnega stališča in so še danes ti zborniki pogosto edini in najbolj dostopen vir za nadaljnje raziskave, vir osnovnih zgodovinskih, literarnozgodovinskih, arheoloških, ekonomskih. naravoslovnih in drugih informacij o občini Kamnik«.

V letošnji 23. številki Kamniškega zbornika, katerega izdajatelj je Občina Kamnik, ob pomoči uredniškega odbora ga je uredila dr. Marjeta Humar, likovno pa ga je opremil grafični oblikovalec in slikar Dušan Sterle, se s svojimi prispevki, na 369 straneh in v 42. prispevkih, predstavlja prek petdeset avtorjev.

Že naslovnica nove publikacije, ki jo je ustvaril Dušan Sterle po motivih na vodnjaku sredi Glavnega trga v Kamniku, kjer so upodobljeni simboli kamniških obrti in industrijskih panog, nakazuje, da imajo v zborniku pomembno mesto prispevki, ki se nanašajo na gospodarsko zgodovino Kamnika. Marko Kumer predstavlja industrialca Toneta Knafliča, ustanovitelja in lastnika usnjarske tovarne v Kamniku, ki ga je odlikoval njegov odnos do dela in delavcev ter družbena odgovornost do okolja, kot podpornik osvobodilnega gibanja je bil podvržen najhujšemu nacističnemu nasilju, po končani vojni pa je postal žrtev revolucionarnih ukrepov. Zgodovino tekstilnega podjetja Svilanit, ki je danes pa samo še skromen ostanek nekdaj uspešnega podjetja, opisuje Ivana Skamen. O znanem mizarju Francu Koncilji, tudi arhitekt Plečnik je bil med njegovimi stalnimi naročniki, ki je s svojo tehnološko inovativno obrtno delavnico preživel predvojni čas in nemško okupacijo, ne pa tudi v povojnih razmerah, ki so bile za obrtnike pretežke, so v zborniku objavljeni kar trije članki.

Osrednji del zbornika so razprave, v katerih objavljajo svoja dela bolj ali manj uveljavljeni raziskovalci. Posebna pozornost je posvečena vodi, o kateri Vido Kregar s sodelavci jamarji in dijaki objavlja obsežen članek o problematiki in kvaliteti voda, ki pritekajo izpod Kamniških planin. V zgodovino posega članek Matije Križnarja in Eda Grmška o premogu v Tunjiškem gričevju, etnologinja Marija Klobčar pa predstavlja ostaline in pričevanja o obstoju Kamniškega jezera. Vlado Motnikar, ki je v Kamniški knjigi predstavil odlomke iz del pomembnih kamniških besednih ustvarjalcev, je za zbornik pripravil pregled literature s stališča v njej opisanih oseb. Ugotovil je, da so najpogostejše literarne osebe naslednji Kamničani: France Balantič, Peter Pavel Glavar in Rudolf Maister. Jezikoslovnim vprašanjem sta se posvetili Barbara Balantič, ki je obdelala krajevna imena v Občini Kamnik, in Helena Dobrovoljc z analizo jezika Franceta Steleta v njegovih zapisih povedk in pravljic. Breda Podbrežnik Vukmir in Ivanka Učakar sta pripravili analizo Srečanj s knjigo, ene od novejših storitev kamniške knjižnice, ki pomembno bogati socialne kompetence udeležencev srečanj. Igor Podbrežnik je na podlagi ankete obiskovalcev kamniškega muzeja ugotavljal zadovoljstvo obiskovalcev s kakovostjo muzejske ponudbe ter predstavil izboljšave, o katerih bo potrebno v prihodnje resno razmišljati, mladi umetnostni zgodovinar Anže Slana pa je napisal razpravo o dataciji oboka cerkvi sv. Primoža in Felicijana pri Svetem Primožu nad Kamnikom, ki sodi med še ne dokončno rešene probleme umetnostne zgodovinske stroke.

Urednica dr. Humarjeva še posebej izpostavlja članke o Mladinskem kulturnem društvu Pedenjmožic (avtorica Breda Podbrežnik Vukmir), o skavtih ob njihovi devetdesetletnici (avtor Danijel Bezek), o lovcih ob njihovi šestdesetletnici (avtor Marjan Schnabl) in o spomenikih padlim v prvi svetovni vojni (avtorica Renata Pamić), saj prinašajo bogate zgodovinske podatke in močno osvetljujejo določeno problematiko ter bodo kasneje lahko osnova za bolj poglobljene študije določenega problema ali obdobja. Takšen je tudi članek Ivana Nograška, znanega zbiralca ljudskega blaga s področja Tunjic, ki je zapisal stare tunjiške zgodbe, da jih ne bi pozabili.

Kamniški zbornik že tradicionalno posveča pozornost kulturnim ustvarjalcem. Tako Saša Bučan v razdelku pesniki in likovni ustvarjalci predstavlja dva likovnika Nino Koželj in Dušana Štrajharja, pesmi pa so prispevali dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra.

Vladimir Habjan, znani slovenski planinski pisec, urednik, novinar in fotograf je zapisal pogovora z dvema zanimivima Kamničankama: ddr. Vereno Vidrih Perko in dr. Zdenko Čebašek – Travnik, poznavalec športa Jože Arko pa je predstavil portret Roka Benkoviča, leta 2005 svetovnega prvaka v smučarskih skokih na srednji skakalnici.

Nekaj člankov je posvečenih znamenitim Kamničanom in okoličanom, nekateri so, tako meni glavna urednica, med ljudmi premalo znani ali že skoraj pozabljeni, mnogi med njimi bi si zaslužili, da se jim postavi vsaj skromno obeležje. V letošnji številki Kamniškega zbornika so izpostavljeni naslednji ljudje, na katere spomin ne bi smel ugasniti: Valerija Heybalova, svetovno znana operna pevka (avtor Marko Košir), orglar iz Motnika Karl Bervar (avtorja Marina Drolc in Zarjan Fabjančič), znanstvenik dr. Franc Rode (avtor Janez Marolt), pisatelja Slavko Savinšek (avtor Jože Urbanija), in Janez Gregorin (avtor France Malešič), duhovnik Nikolaj Pavlič (avtor Jože Pavlič), pa tudi pred kratkim umrli: profesorica Marija – Ana Mrčela (avtor Jože Berlec), mednarodno znan livarski strokovnjak in univerzitetni profesor dr. Milan Trbižan (avtorja Janez Marolt in Primož Mrvar), mednarodno znan arheolog in univerzitetni profesor dr. Stane Gabrovec (avtorica Verena Vidrih Perko) in nekdanji politik in gospodarstvenik Vinko Gobec (avtor Franc Svetelj).

Dr. Humarjeva je povedala, da je s Kamniškim zbornikom zadovoljna. Prepričana je, da je v tem plehkem svetu potreben tudi spomin na ljudi, ki so plehkost presegali, zato so v zbornikih obudili spomin na Plečnika, pomembne Kamničane, Heybalovo, Knafliča, Svilanitovce, Gabrovca.

Vprašali smo jo o načrtih za prihodnje številke. Pravi, da jih nima za naprej, potem pa nam v isti sapi pove, da bi rada predstavila slovaropisce iz Kamnika, pa ji zmeraj zmanjka časa, in razmišlja o operni pevki Heybalovi, ki jo je potrebno celovito prestaviti slovenski javnosti. Opozori tudi, da je potrebno dopolniti in obnoviti knjigo o Svetem Primožu in dokončati zbiranje spominov na II. svetovno vojno, veliko pa premišljuje tudi o Francetu Tomšiču, enemu od utemeljiteljev slovenske državnosti, demokratizacije in sindikalnega pluralizma, ki ostaja pozabljen. Tako kot je bilo pozabljenih mnogo ljudi, pa so bili predstavljeni v eni od desetih številk Kamniškega zbornika, ki jih je ob pomoči uredniškega odbora uredila glavna in odgovorna urednica dr. Marjeta Humar.

Torej, lahko se že veselimo nove številke te znanstvene publikacije, ki z urednico dr. Humarjeva močno presega lokalni prostor.