I. Podbrežnik: Govor na spominski maši v Kamniški Bistrici

2
257
Sondiranje, foto: M. Skamen.
Sondiranje na Macesnovcu, foto: M. Skamen.

Konec oktobra 2014 je profesor Mitja Ferenc vodil sondiranja evidentiranja prikritih grobišč na Macesnovcu v Kamniški Bistrici. Verjemite mi, pogled v odprto grobišče, z ostanki žrtev danes nerazumljivega sovraštva, človeka premakne. Razmišljal sem in bil zgrožen, kaj je sposoben narediti človek človeku. Ustrašil sem se, da se to lahko danes ponovi. Saj se na vsakem koraku čuti sovraštvo do drugače mislečih, saj se celo spodbuja sovražni govor. Saj nismo opravili očiščenja s totalitarno preteklostjo. Saj se danes celo v tej dolini, ki je bila prepojena s krvjo žrtev nerazumnega početja, častijo voditelji iz totalitarnih časov, ki so odgovorni, da je Kamniška Bistrica postala in ostala eno samo grobišče.

Čim prej se moramo soočiti z resnico, da vsem v revolucionarnem nasilju pomorjenim zagotovimo pravico do groba, saj tonemo iz dneva dan globlje v moralno brezno, živimo v družbeni situaciji brez jasnega izhoda, saj se ne moremo sporazumeti o naših temeljnih vrednotah sobivanja.

Konec oktobra 2014 v Kamniški Bistrici ni nihče ‘prešteval kosti’, kar je ena od besednih zvez iz ‘laboratorija’ dela družbene elite, ki se ne želi soočiti z resnico o njihovih idejnih očetih. Arheologa, ki sta bila prisotna na sondiranju, sta najdene posmrtne ostanke z največjo skrbnostjo in potrebno pieteto položila nazaj v grobišče. Tam bodo počakali na končno odločitev in morebitni odvzem DNK. Prepričana sta, da ima Slovenija dovolj resursov, človeških in materialnih, da se spraznijo vrtače, jame in gozdovi, kjer se še danes skrivajo sledovi revolucionarnega zločina. Sam pa menim, da bo to mogoče, ko bo civilna družba tako močna, da bo oblast enostavno prisiljena v ta korak.

Člani Društva Demos na Kamniškem smo se zavezali, da se bomo po svojih močeh prizadevali za ureditev vprašanj, povezanih z žrtvami povojnega revolucionarnega nasilja in povojnih množičnih pobojev na Kamniškem. Čutimo moralno in etično dolžnost, da se vsa grobišča trajno zavarujejo in primerno uredijo.

Zato povezujemo organizacije, skupine in posameznike, s katerimi želimo do sredine leta 2015, ko bo minilo 70 let od teh tragičnih dogodkov, urediti območje sedaj znanih grobišč v Kamniški Bistrici. Postaviti želimo osrednji spominski sakralni objekt v ekumenskem duhu, zavarovati in urediti vsa prikrita grobišča v neposredni okolici ter do njih urediti varne dostope.

Društvo Demos na Kamniškem je dobilo podporo na državni in občinski ravni. Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je podprla pobudo društva, odzval se je tudi Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, ki je imenoval komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici. Trenutno poteka javni razpis, s katerim Občina Kamnik vabi k izdelavi arhitekturno-krajinske idejne rešitve za postavitev spominskega obeležja v Kamniški Bistrici.

Danes so bile naše molitve namenjene večnemu pokoju padlim našim ljudem v drugi svetovni vojni, doma iz krajev v današnji kamniški in komendski občini, in tudi več tisočim usmrčenim v povojnih pobojih, ki ležijo v množičnih grobiščih v Kamniški Bistrici: na Kopiščih, v Dolskem placu in na Macesnovcu.

Današnje stanje duha v naši državi je še kako povezano z dogodki med drugo svetovno vojno in v dneh in mesecih takoj po njenem koncu. Vendar za globoko krizo vrednost niso krivi zgolj tisti, ki so morili in svoje žrtve poskrili po gozdovih, jamah in rudnikih širom Slovenije. Krivi smo tudi mi, ki smo obmolknili za dolga desetletja in niti danes na ves glas ne zahtevamo, da dobijo pobiti grobove in njihove duše najdejo zasluženi mir. Zato predlagam, da se molitve namenijo tudi vsem, ki smo vključeni v reševanje vprašanj povezanih s prikritimi grobišči. Da bomo zmogli moč, pogum in znanje ter tako dosegli načrtovane cilje.

Bodimo optimistični, veselimo se vsakega novega dne, saj v družbeno življenje vstopajo novi, mladi ljudje, ki imajo široka obzorja, so evropsko naravnani, predvsem pa niso nikoli živeli v totalitarnem družbenem redu. Ko bomo naslednjič oddajali našo volilno izbiro, pomislimo na njih. Pomislimo, zakaj se aktualna oblast tako brani teh mladih svežih moči, zakaj se ravno za njih ne najde prostora pod slovenskim soncem. Zakaj odhajajo na tuje.

Naj preberem misli Klare Keršič, letošnje maturantke, ki so se me dotaknile in mi potrdile smiselnost dela, ki ga opravljam za dobro vseh nas v naši domovini.

Napisala je:

“Pravijo, da živimo v kriznih časih. Pravijo, da za nas prihodnosti ni. A če bi imeli toliko poguma, ljubezni in vere, kot so jo imeli ti, ki so za domovino umrli, potem bi bilo krize konec danes, potem bi bila prihodnost svetlejša kot kjerkoli drugje. In četudi v tem trenutku velikega koraka še ne zmoremo, pa se moramo zavedati, da imamo poseben blagoslov, da so oni pred nami ljubili in verovali tako močno, da to daje življenje tudi nam. Prav zato vem, da sem glede prihodnosti lahko optimistična.”

Njen sovrstnik Krištof Bajt pa je napisal:

“Sam sem rojen leta 1995 v demokratični Sloveniji in še zdaleč nisem občutil totalitarizma. Ravno ta osebna nezaznamovanost in pogled v prihodnost nas mlade lahko vodita k poravnavi krivic. In sam lahko rečem, da verjamem v čase, ko nas Slovencev fašistični, nacistični in komunistični zločini ne bodo več delili, temveč združevali v spominu na vse žrtve in skrbi za ohranitev naše lastne identitete.”

Spoštovani, prepričan sem, da je naša pot prava. Park spomina in opomina Kamniška Bistrica, ki ga bomo zgradili skupaj z mnogimi podporniki, bo postal točka evropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarnih režimov.

Igor Podbrežnik, 31. oktober 2014.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. da se vsa grobišča trajno zavarujejo in primerno uredijo.
    ====================
    Jaz sem proti temu, da se morišča označujejo. Žrtve je prekopati, na pokopališča in tam naj imajo spomenike. Označevanje morišč pa je čisto neprimerno. Te rane se morajo zaceliti, ne pa da jih solimo. Slovenijo je potrebno osvoboditi, ne pa spremeniti v morilsko deželo.

  2. Spodbudno je, da so stvari v roke prevzemajo tudi mladi, ki si želijo pravičnejše in bolj človekoljubne družbe.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite