Globalna finančna stabilnost
Mednarodni denarni sklad (MDS) je pred kratkim objavil Poročilo o globalni finančni stabilnosti , v katerem ugotavlja, da je verjetnost nastopa nove finančne krize najvišja po letu 2008. Med razlogi se grmada slabih posojil na Kitajskem zgolj najbolj sočno bere. Načrtne črnogledosti pri tem MDS ne gre očitati, saj mu razumni ljudje pogosto očitajo ravno nasprotno . Če se tveganja uresničijo, lahko po oceni MDS globalno gospodarstvo do 2020 izgubi skoraj 4 odstotke bruto dohodka.
Stanje duha na globalnih finančnih trgih je za novo finančno krizo ravno pravo. Sprehodimo se v mislih 2, 3 mesece nazaj. Dvig obrestnih mer v ZDA, ohlajanje kitajskega gospodarstva, padec cen surovin in geopolitični pretresi v Evropi in na Bližnjem vzhodu so bili razlog za skoraj 20-odstotno znižanje cen delnic.
Iz situacije, ko centralna banka preneha izjemne krizne ukrepe z razlago, da gre gospodarstvu dobro, hitro pridemo v situacijo, ko se sprašujemo, ali smo (tudi) zaradi tega v ponovni recesiji .
Posledično ostra negativna reakcija trga in pogledovanje po centralno-bančnem nebu v pričakovanju novih čudežev. Borze so postale odvisne od centralnih bank. Če centralne banke ne dajo več zdravila (mogoče bi bilo ustrezneje reči mamila), sledi korekcija. Več istega je potrebno zgolj, da se borzni balon ne razpoči. Samo pomislite, kaj se bo na borzah zgodilo, ko bo ameriška uradna statistika prvič objavila kvartal negativne gospodarske rasti.
Vreme v evro deželi in pod Alpami
Države z evrom bodo seveda delile usodo preostalega sveta. Če je motor evropskega okrevanja, Nemčija, močno občutljiva na kitajsko ekonomsko ohlajanje, potem je jasno, da so opozorila MDS relevantna tudi pri nas. Denimo, da nismo pretirano pesimistični, in scenariju MDS damo 20-odstotno verjetnost. Vsekakor dovolj, da se vprašamo, ali smo na novo krizo dovolj pripravljeni.
Na prvo žogo bi odgovorili pritrdilno. Imamo najvišjo rast v evro deželi in izšli bomo iz postopka odprave presežnega proračunskega primanjkljaja (čeprav le za las). Zadolžujemo se po rekordno nizki ceni.
Banke smo dokapitalizirali (pajdaške celo zaprli), enih smo se že znebili z državnih pleč. Evropski bančni regulator (EBA) sicer opozarja na problem slabih posojil (Slovenija ima z 28 % drugi največji delež), vendar se pri nas najdejo tudi optimisti, ki na podlagi istega vira sklepajo, da velikih težav s slabimi posojili pri nas ni, saj imamo z 61 % tudi največ slabih posojil pokritih z rezervacijami.
Ne nazadnje, ne gre spregledati dejstva, da se skladno s predvolilno obljubo predsednika vlade Mira Cerarja na ključne položaje v državi zdaj res kadruje sposobne in etične ljudi. V primeru viharja bodo torej za krmilom pravi ljudje.
Več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
