I. Kršinar, Reporter: Izjava za Iniciativo za svobodo govora

0

Na novinarski konferenci nove Iniciative za svobodo govora, ki jo vodi Lucija Šikovec Ušaj, je poleg Urške Makovec in Matevža Tomšiča sodeloval tudi Reporterjev novinar Igor Kršinar s sledečo izjavo.

Novinar sem približno 25 let. Zavedam se, da so pogoji dela težki, da medije večinoma obvladuje ena politična opcija, ki izvira iz prejšnjega režima, da tudi zakonodaja ne zagotavlja svobodnega, neodvisnega, profesionalnega, pluralnega novinarstva. Toda to, kar se v zadnjih letih dogaja z novinarji, presega vse meje. Slovenija se spreminja v represivno državo, v kateri se omejuje svoboda govora. Omejuje se z ustavo zagotovljena svoboda izražanja, omejuje se svoboda tiska, omejuje se svoboda novinarskega dela. Nezaslišano je, da imajo oblastniki privilegij, da na račun davkoplačevalcev in z uporabo državnih represivnih organov kazensko preganjajo novinarje zaradi člankov, komentarjev in celo fotografij.

Živimo v državi, v kateri je bil na pet mesecev zapora, pa čeprav pogojno, obsojen fotograf, ker je v parlamentu v poslanski klopi v času uradnega fototermina fotografiral javno osebo, predsednico vlade, medtem ko je ta na svojem mobilnem telefonu prebirala čestitko, ki ji jo je še pred izvolitvijo poslal pomemben poslovnež. Zdaj že bivša predsednica vlade, ki se je čutila oškodovano zaradi posega v njeno zasebnost, je fotografa ovadila policiji, nato je kazenski pregon prevzelo državno tožilstvo, sodišče pa ga je kaznovalo s pogojno kaznijo pet mesecev zapora.

Živimo v državi, v kateri je neznanec novinarjem po družabnem omrežju grozil s terorističnim napadom. Toda policija in državno tožilstvo sta menila, da to ni kaznivo dejanje, ki bi ga bilo treba preganjati na predlog oškodovancev, novinarja, ki so mu grozili, da ga bodo nataknili na kol, pa so napotili na zasebno tožbo. Toda kot zasebnik ne more nikogar kazensko preganjati, saj policija sploh ni raziskala identitete tistega, ki grozi po družabnem omrežju. Iskanje IP naslova naj bi bilo prehud poseg v njegove človekove pravice.

Živimo torej v državi, kjer lahko novinarjem grozijo s smrtjo, a se to tožilstvu ne zdi vredno preganjati, medtem ko je fotoreporter kaznovan s pogojno zaporno kaznijo, ker je fotografiral predsednico vlade v parlamentu in se je videla vsebina sporočila na mobilnem telefonu.

Živimo v državi, kjer oblastniki preganjajo novinarje z državnimi tožilci in na račun davkoplačevalcev, če se zaradi kakšnega ostrega komentarja, članka ali celo satire čutijo razžaljene. Tožilstvo preganja novinarja, ker se je v svojem članku zmotil in je storil napako, zaradi česar je oblastnik, direktor neke agencije, razžaljen. Tožilstvo je preganjalo urednika, ker je za oblastnika, ljubljanskega župana, zapisal, da je zaščiten kot kočevski medved, pa je k sreči pregon ustavilo sodišče. Ni pa ga ustavilo, ko je tožilstvo preganjalo novinarja, ki je oblastnika, ljubljanskega župana, razžalil v satirični rubriki. Sodišče je novinarja celo obsodilo, vendar je to norost na srečo ustavilo višje sodišče.

Živimo v državi, kjer je Združenje novinarjev in publicistov že nekaj let poziva pravosodne ministre, naj spremenijo kazenski zakonik tako, da oblastniki ne bodo več uporabljali državnih represivnih organov in denarja davkoplačevalce zaradi tega, ker se zaradi novinarskih člankov čutijo razžaljene. In pravosodni ministri so odgovorili, da oblastniki tega privilegija ne dajo. Navadni državljani morajo na svoje stroške braniti čast in dobro ime na sodišču, oblastniki pa to počno z javnimi sredstvi in v njihovem imenu državni organi.

Ali želimo živeti v državi, kjer imajo oblastniki več osebnostnih pravic kot kjerkoli drugje v Evropi, novinarji pa manj svobode kot njihovi kolegi v drugih evropskih državah, celo na Hrvaškem? Jaz sem kot Slovenec državljan Evropske unije in želim imeti enake pravice kot moji sodržavljani v drugih državah Evropske unije. Ne želim živeti v državi, ki bo v maniri totalitarnih represivnih polfašističnih režimov preganjala novinarje zaradi njihovega dela, to je nadzora nad oblastniki. Zato sem se pridružil Iniciativi za svobodo govora. Proti represiji nad novinarji, za svobodo govora! Ne bodo nas utišali, še bolj bomo glasni!

Več o Iniciativi za svobodo govora, ki je organ projekta Svoboda govora, sestavljajo Lucija Šikovec Ušaj, predsednica iniciative, Vera Ban, Igor Kršinar, Roman Leljak, Urška Makovec, dr. Matevž Tomšič in David Tasič lahko preberete na povezavi.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.