V nedeljo se bomo Slovenci že tretjič odpravili na volitve za mesta v Evropskem parlamentu in izvolili osem naših poslancev, ki bodo delovali v poslanskih skupinah evropskih strank. Zmagovalka bo imela pravico do predsednika Evropske komisije, največ možnosti imata kandidata Jean-Claude Juncker iz Evropske ljudske stranke in Martin Schulz iz Stranke evropskih socialistov. Poleg že delujočih osmih parlamentarnih skupin želijo po volitvah svojo oblikovati tudi nacionalisti, ki ob tem računajo tudi na izvolitev slovenskega kandidata Zmaga Jelinčiča.
Od 22. do 25. maja bo okoli 400 milijonov volivcev v 28 državah članicah EU volilo 751 poslancev Evropskega parlamenta. Najprej na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer bodo volišča odprli že v četrtek, naslednji dan na Irskem in Češkem; v tej bodo volili kar dva dneva, v petek in soboto. V Latviji, na Malti in Slovaškem ter v francoskih čezmorskih ozemljih bodo volili v soboto, v nedeljo pa v vseh preostalih članicah, tudi v Sloveniji. Uradne rezultate bomo dobili šele po 23. uri, ko bodo zadnji zaprli volišča v Italiji. Izide vzporednih volitev za Slovenijo pa bosta največji slovenski televizijski hiši objavili že nekaj po 19. uri, neuradna sestava novega Evropskega parlamenta bo na podlagi rezultatov vzporednih volitev znana okoli 22. ure.
Zmagovalec dobi mandatarja
Na podlagi uradnih izidov volitev bodo nacionalni parlamenti ugotovili, kateri kandidati so bili izvoljeni za evropske poslance, državni zbor bo slovenske poslance Evropskega parlamenta potrjeval na junijski seji. Novi evropski poslanci se bodo na ustanovnem zasedanju sešli od prvega do tretjega julija, na katerem bodo izvolili novega predsednika Evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in šest kvestorjev. Dva tedna pozneje bodo na drugem zasedanju izvolili predsednika Evropske komisije. Kandidata uradno predlagajo države članice oziroma njihove vlade, potrdi pa ga Evropski parlament z večino glasov, torej z najmanj 376 od skupno 651 glasov.
V skladu z določbami lizbonske pogodbe iz leta 2009 bodo novega predsednika Evropske komisije izvolili na podlagi volilnega izida, in sicer kandidata iz vrst evropske stranke, ki bo dobila največ sedežev v Evropskem parlamentu. Stranke so zato že pred volitvami volivcem predstavile svoje kandidate za predsednika Evropske komisije, ki so tudi nosilci list na evropski ravni. Evropska ljudska stranka računa na nekdanjega luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja, socialisti na predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, Zavezništvo liberalcev in demokratov na nekdanjega belgijskega premierja in evropskega poslanca Guya Verhofstadta, zeleni imajo dva kandidata, evropskega poslanca iz Francije Joséja Bovéja in evropsko poslanko iz Nemčije Ska Keller, evropska (skrajna) levica pa grškega opozicijskega voditelja Aleksisa Ciprasa. Največje možnosti za izvolitev imata Juncker in Schulz, saj imata njuni stranki tradicionalno največjo podporo. Zadnje ankete kažejo na rahlo prednost ELS, ki pa bo očitno izgubila veliko sedežev. Ne glede na to, kdo od obeh favoritov bo izvoljen za predsednika Evropske komisije, naj bi stranki obdržali veliko koalicijo in večino poslancev v Evropskem parlamentu.
Po imenovanju predsednika Evropske komisije bodo vlade držav članic predlagale še kandidate za nove komisarje, ki bodo septembra »zaslišani« v Evropskem parlamentu. Ta lahko kakšnega kandidata tudi odslovi in zahteva novega. Oktobra naj bi Evropski parlament z navadno večino izvolil novo Evropsko komisijo. V njej imajo države članice še vedno po enega svojega komisarja. Slovenijo v njej dva mandata zastopa Janez Potočnik, v zadnjem času pa se kot možni novi evropski komisar omenja Tone Rop. Celo Alenka Bratušek naj bi bila po najnovejših podatkih ena od možnih kandidatk. Najverjetneje bo kandidata predlagala še sedanja vlada v odhajanju, kajti tudi če bodo predčasne volitve v državni zbor julija, septembra še ni mogoče pričakovati nove vlade.
Osem parlamentarnih skupin
Izvoljeni evropski poslanci se bodo v Evropskem parlamentu povezali v parlamentarne skupine. V sedanjem sklicu deluje osem poslanskih skupin, pogoj za njihovo ustanovitev pa je, da štejejo najmanj 25 poslancev in da prihajajo iz najmanj sedmih držav članic. Tisti, ki se ne morejo povezati v eno od poslanskih skupin, lahko delujejo le kot samostojni oziroma nepovezani poslanci. Trenutno je največja parlamentarna skupina ELS, ki ima 265 sedežev oziroma 36 odstotkov. Vodi jo Joseph Daul, tudi predsednik ELS, ki v Evropskem parlamentu zastopa francosko Zvezo za ljudsko gibanje (UMP). Iz njenih vrst sta tudi odhajajoči predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy. V njeni skupini delujejo tudi štirje slovenski poslanci, trije iz SDS in eden iz NSI; dva tudi tokrat nastopata kot nosilca list: Milan Zver (SDS) in Lojze Peterle (NSI in SLS). Socialisti in demokrati (SD) imajo trenutno 184 poslancev, med njimi sta tudi Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš iz slovenske SD, ki se tudi letos potegujeta za Evropski parlament, nosilec njihove liste pa je prvak SD Igor Lukšič.
Več lahko preberete v Reporterju.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
