“Ločnico med kapitalisti in delavci poznajo le tisti, ki niso bili nikoli samozaposleni.”

2
378

svetovni etos eticnost gospodarstvoSvetovni etos Slovenija je pripravil okroglo mizo o etiki v gospodarstvu, na kateri so sodelovali Metka Penko Natlačen z Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj, direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, Branko Korže z ljubljanske ekonomske fakultete in urednik revije Vzgoja, jezuit p. Silvo Šinkovec.

Moderator večera Marko Pavliha je uvodoma zastavil smer pogovora, ki se je gibala med vprašanji dela kot vrednote, razmerji med moškimi in ženskami, etičnosti gospodarstva, vloge kapitalistov in delavcev, družine ter vzgoje. Metka Penko Natlačen je tako uvodoma predstavila svoj pogled na ženske v gospodarstvu, ki jih je na vodilnih položajih malo. Kljub tem je Penko Natlačen prepričana, da z godrnjanjem ženske tega ne bodo uspele spremeniti, prav tako tega neravnovesja ne bodo rešile kvote, marveč delovanje žensk v konkretnih skupnostih. Mnenja je, da lahko ženske z mehkobo drugače rešujejo probleme v podjetjih, vendar morajo biti za to vlogo zrele.

Ivo Boscarol je prepričan, da danes še vedno cenimo delo, vendar je za dosego želenega standarda potrebna učinkovitost, ki pa je vezana na kapital. Vloga delodajalcev je, da delo zaposlenih proda tako, da lahko delavci živijo standard, kot ga imamo. Pri tem se pozablja, opozarja Boscarol, da so tudi delodajalci delavci, saj sam dela dnevno okrog 20 ur. Ločnico med kapitalisti in delavci pa po njegovem mnenju poznajo le tisti zaposleni, ki niso bili nikoli samozaposleni in tako odvisno od sebe. Za direktorja podjetja Pipistrel je razlika med uspehom in pohlepom v tem, da pohlep predstavlja življenje preko svojih zmožnosti, na račun drugih.

Branko Korže z Ekonomske fakultete je opozoril na pomembnost svobodne gospodarske pobude, pa tudi na njene omejitve, ko ta trči ob druge svoboščine. Gospodarski subjekti se zavedajo, da so objekt varstva, vendar so tudi sami zavezani k spoštovanju pravic druhih. Pri tem je varstvo delavcev le en vidik varstva človekovih pravic.

Silvo Šinkovec je opozoril na mnenja direktorjev, ki izražajo potrebo po delavcih z izgrajenimi osebnostmi. Za to je poleg izobraževanja, znanja potrebna tudi vzgoja za usposobljenost. Čeprav se je pred leti iz šol izganjalo učne načrte, se vedno bolj potrjuje, da brez razvoja človekove osebnosti šola ne more delovati, ugotavlja p. Šinkovec. Za poštenost v gospodarstvu je potrebna etična vzgoja, temelja človekova zavezanost spoštovanju vsakega človeka.

Tudi Marjan Batagelj se je zgražal, ko se je vzgojo črtalo iz vzgojno-izobraževalnih ustanov, saj je sam svojo poklicno pot začel prav v šoli. Prepričan je, da se vzgoje in izobraževanja ne da ločevati, najboljše ustanove imajo to že v sebi. Danes imajo delodajalci težave z visoko izobraženimi mladimi, ki pa niso vzgojeni, so brez osnovnih vrednot. Sam je sicer predstavnik družinskega podjetja, kjer je podjetništvo način življenja in kjer vsi delajo za isto stvar. Vedno pa je delal drugače, kot so ljudje pričakovali in v tej iznajdljivosti išče najboljše pri svojih sodelavcih. Zato vidi podjetje kot urejeno družino.

2 KOMENTARJI

  1. Odlično omizje po tem kar sem prebral. Ti ljudje vedo kaj govorijo in ne zavajajo množic, kar dela večina, ki brani ta zlagan in pokvarjen socialističen (birokratsko-mafijski) sistem, kateremu služi naivno tudi velikanski kolektiv zmanipulirancev (klonov), ki nočejo ali ne znajo kritično razmišljati.

  2. Naj ne prezrejo vljuden in spoštljiv temeljni odnos med prodajalcem in kupcem:

    Prosim, izvolite, hvala!

    Ta mnogokje v trgovinah, gostiščih, uradih izginja.

    Žalostno.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite