Humanitarne organizacije na pogovoru pri predsedniku države

Predsednik republike dr. Danilo Türk je 11.julija 2012 sprejel predstavnike Slovenske Karitas, Rdečega križa Slovenije, Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije, s katerimi se je pogovarjal o aktivnostih na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti.

Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic je poudaril, da se obrazi revščine spreminjajo. Kot je pojasnil, je med prosilci za pomoč vedno več ljudi, ki so sposobni za delo. Tej vitalni populaciji bi morali po njegovih besedah vračati upanje in ohranjati njihovo dostojanstvo. Dodal je, da ne gre več samo za materialno revščino, ampak tudi za vprašanje smisla v teh težkih razmerah oziroma za duhovno revščino. Izziv časa je učenje solidarnosti, zato smo dolžni povzdigniti glas v bran revnih in izkoriščanih doma in po svetu.

Predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir je izpostavil, da se je v primerjavi z lanskim letom število prosilcev za različne oblike pomoči sicer nekoliko zmanjšalo, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da ljudje za pomoč zaprosijo večkrat, kar kaže na to, da se revščina v Sloveniji poglablja.

Predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije Tereza Novak je opozorila, da pri nekaterih skupinah prebivalstva revščina postaja že tradicionalna. Posebej je omenila probleme bolnikov s kroničnimi boleznimi, ki morajo po novem sami plačevati za nujno potrebne pripomočke,
kršitve pravic odpuščenih delavcev in slabšanje položaja tujcev.

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je spregovorila o tem, da se lahko problem revščine v javnosti namesto izpostavljanja  konkretnih primerov osvetli tudi z drugih zornih kotov, predvsem z vidika osveščanja. Prav tu smo si bili vsi enotni, da medijsko izpostavljanje družin in posameznikov, ki trpijo zaradi revščine, postavlja pod vprašaj našo etiko. Smo res pripravljeni darovati le, če vidimo solze na obrazu, ali bomo gradili čut solidarnosti na temelju zaupanja?

Konkretne primere, s katerimi se srečujemo v praksi, smo izpostavili ostali udeleženci srečanja:

– Karin Elena Sánchez iz ZPMS je opozorila na nekatere negativne vidike nove socialne zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter njene posledice za otroke in mladostnike.
– Jožica Ličen iz Škofijske Karitas Koper sem predstavila problematiko brezposelnih s konkretnimi stiskami nekdanjih delavcev Primorja. Poleg materialne pomoči bo treba še več moči usmeriti v psihosocialno pomoč, predvsem pa spodbujati skupine za samopomoč. Opozorila sem tudi na dolgoročne posledice revščine, ki se bodo poznale na področju izobraževanja, kulture, športa, skratka, na kakovosti življenja družin in posameznikov ter
družbe kot celote.
– Danijel Starman iz RK je izrazil zaskrbljenost v zvezi s pomočjo v hrani, saj je letošnja dobava hrane EU zaradi višjih stroškov hrane količinsko manjša, sredstva, zbrana v različnih akcijah, pa ne zadoščajo potrebe, ki so poleg hrane tudi plačilo položnic.
– Anita Ogulin iz ZPMS je opozorila na povečanje samodestruktivnosti pri posameznikih, ki so socialno ogroženi, ter posebej poudarila pomen pomoči, ki bo usmerjena v odnose znotraj družine, katerih žrtve so pogosto otroci.
– Darko Bračun iz Nadškofijske Karitas Maribor je izpostavil problematiko najbolj ranljivih skupin, kot so brezdomci, tujci, ženske. V ta namen pri njih delujejo materinski domovi, ljudska kuhinja in zavetišče za brezdomce.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je povzel glavne zaključke pogovora. Strinjal se je s sogovorniki, da bi bilo koristno imeti posvetovalno telo pri vladi, ki bi podajalo predloge rešitev na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti. Prav tako bi morali pripraviti podrobno analizo delovanja novega socialnega sistema in predloge sprememb socialne zakonodaje. V tem okviru bi bilo treba oceniti stanje v zvezi z možnostjo diskrecijskega odločanja centrov za socialno delo v korist najbolj ogroženih in možnosti povečanja vloge nevladnih organizacij pri presoji socialne  ogroženosti ljudi. Predsednik Türk je posebej poudaril, da bi morali biti v okviru predvidene reforme trga dela zagotovljeni instrumenti krepitve socialnega podjetništva in uvajanja novih oblik dela, ki bi omogočile lažje zaposlovanje ljudi za opravljanje manjših del.

Tovrstni pogovori so več kot potrebni, pa ne le zato, da se predsedniku države z različnih zornih kotov predstavi videnje trenutnih socialnih stisk, temveč tudi zato, da slišimo drug drugega. Zaradi vse večjega pritiska na humanitarne organizacije in vse večje želje pomagati pogosto pozabljamo, da nismo edini, temveč moramo v dani situaciji delovati usklajeno, predvsem pa skupaj iskati najprimernejši način učinkovite pomoči.

Jožica Ličen

Objavljeno v tiskani izdaji mesečnika Žarek dobrote (avgust 2012), ki ga izdaja Slovenska Karitas.