Nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus) njegovo pravo ime pa je bilo Geert Geerts, se je kot nezakonski otrok klerika rodil 27. 10. 1466 ali 1469 v Rotterdamu na Nizozemskem. Bil je menih avguštinskega reda in izredno nadarjen, zato mu je že zgodaj uspelo pridobiti slavo izobraženega teologa in humanista. Kasneje je za redovniški stan dobil spregled in se je laiziral. Čeprav je bil finančno odvisen od mecenov znotraj Cerkve, ga to ni oviralo, da ne bi kritiziral takratno duhovno stanje tedanje Cerkve, ki jo je že razkrajal Luthrov reformizem, ki pa se mu je zdel preveč radikalen. Reforme Cerkve si je zamišljal kot spremembe v upravni organiziranosti, ne pa v spreminjanju dogem itd., za kar se je silovito zavzemal Luther. Zato je Erazem njegovo reformacijo odločno odklanjal, kar se je odražalo v disputu o svobodni volji, ki je postal središčni filozofsko – teološki spor med Erazmovim svetovljanskim humanizmom in Luthrovim takrat še lokalnim reformizmom.
Kritiko Cerkve je ovekovečil z njegovim najimenitnejšim delom, šaljivo ironično – Hvalnico norosti, ki jo je posvetil svojemu prijatelju, prav tako izobraženemu humanistu Angležu Thomasu Moru, ki je upal kritizirati kralja Henrika VIII. zaradi nemoralnosti in to načelno krščansko držo plačal na morišču. Leta 1516 je Erazem Rotterdamski, ki je v nasprotju z Luthrom odlično obvladal grščino, aramejščino in hebrejščino, objavil znameniti prevod Nove zaveze iz grškega izvirnika, katerega je potem uporabljal Martin Luter. Z Erazmom Rotterdamskim je močno povezano tudi takrat odmevno versko gibanje Devotio moderna, kjer so poudarjali pomen branja in razumevanja Sv. pisma in poglobljenega krščanskega življenja. Erazem Rotterdamski je 12. julija 1536 umrl v Baslu v Švici.
Foto: Wikipedia
