Huda jama: vabilo (PROGRAM), osebna izkušnja in FOTO

1. Dne 3. marca 2013 mineva štiri leta od vstopa raziskovalcev in rudarjev na prizorišče zločina v rov sv. Barbare, v rudniku Huda jama pri Laškem. Prizori mumificiranih trupel iz jame so pretresli slovensko in evropsko javnost. Pa vendar, ali se je ta pretres odrazil tudi v naših dejanjih? Koliko je bilo od takrat storjenega za žrtve, koliko za njihove svojce, ali je za poboje že kdo odgovarjal? Na ta in druga vprašanja v zvezi z med in povojno represijo totalitarnega komunističnega režima bodo iskali odgovore

referenti na znanstvenem posvetu ob obletnici vstopa v Hudo jamo, ki bo

5. marca 2013 od 8.30 do 14.30, v Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana.

PROGRAM

Uvodni nagovori (8. 30 – 9.00):
– dr. Andreja Valič Zver
– Jože Dežman

Pojmovne opredelitve totalitarizma (9.00 – 10.00):
– doc. dr. Tamara Griesser-Pečar, Totalitarnost slovenske povojne oblasti
– izr. prof. dr. Bojan Žalec, Genocid in totalitarizem: primerjalna pojmovna analiza
– Boštjan Kolarič, Huda jama – primer genocida
– red. prof. drr. Igor Grdina, Totalitarizmi in emancipacijsko-eliminacijski problem njihove historizacije

Odmor 10.00 – 10.15

Dejstva in interpretacija (10.15 – 11.30):
– dr. Vida Deželak Barič, Smrtne žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem in žrtve notranjega slovenskega obračuna
– dr. Ljuba Dornik Šubelj, »Oddelek za zaščito naroda Ministrstva za ljudsko obrambo in množične usmrtitve«
– Pavel Jamnik, Grobišče Kočna – Poljane nad Jesenicami
– mag. Renato Podbersič, (Ne)znana grobišča na Primorskem
– dr. Damjan Hančič, »Hude jame« na Kamniškem

Odmor 11.30 – 11.45

Pokop in žalovanje (11.45 – 12.30):
– dr. Jernej Letnar Černič, Normativna ureditev spominskega parka Huda jama in drugih povojnih grobišč na Slovenskem
– mag. Majda Pučnik Rudl in Marta Milena Keršič, Otroštvo, ki ga ni bilo
– izr. prof. dr. Tomaž Erzar, Pogoji odpuščanja Odmor 12.30 – 12.45

Detabuizacija spomina (12.45 – 14.00):
– red. prof. dr. Janez Juhant »Spomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju«
– mag. Jurij Pavel Emeršič, Maličenje spomina
– Jelka Piškurić, Različni spomini – ista preteklost?
– doc. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, Očiščenje spomina in vzpostavljanje varnih odnosov v ne-varni družbi
– Jože Dežman, »Neprestano moramo inovativno osmišljati temeljni problem in pri tem uporabljati skrajno razločno govorico« (Jože Pučnik, 1998).

2. V ponedeljek, 11. marca 2013 ob 16.00, pa bo v Slovenski kinoteki, na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani predvajan film Christophoros, ki mu bo sledila  okrogla miza Pokopati mrtve. Film Christophoros režiserja Andreja Mlakarja je bil premierno predstavljen leta 1985. Domobranski vojaki bežijo pred partizansko vojsko. Partizan Ivan in domobranec Martin, ki sta se rodila v isti vasi, poskušata ubiti drug drugega. Oba preživita. Tudi v miru jima je usojeno, da starost doživita kot soseda in tudi zadnja prebivalca v vasi. V njuni soseščini živi vdova Lenka s sinom Krištofom. Po koncu vojne, pred sinovim rojstvom, je bil njen mož ubit v povojnih pobojih domobrancev. Lenkina ženskost neprestano pomirja strasti obeh mož, ki ju razdvajajo nasprotne ideologije. Toda ali se dva stara sovražnika lahko spravita? Mlakarjev film Christhoporos je preroško označil temeljno zahtevo sprave: Mrtve je treba pokopati.

VIR ZA FOTO je osebna izkušnja in fotogalerija. OPOZORILO: fotografije so pretresljive, zato ogled ni primeren za otroke in občutljive osebe, ki bi jih prizori lahko prizadeli.