Hrvaška uradno prikazuje povečanje svojega teritorija, kar je razvidno iz poročil hrvaškega predstavništva pri Evropski uniji med letoma 2002 in 2007. Hrvaška si je na ta način povečala teritorij na račun vseh sosednjih držav za 52 kvadratnih kilometrov, na račun slovenske države za nekaj več kot 13 kvadratnih kilometrov. V duhu dobrososeskih odnosov se mora Hrvaška vrniti na izhodiščne točke, kar je predpogoj, ki ga mora Slovenija zahtevati za nadaljevanje pogajanj, sosedna prijateljska država pa naj izkaže test verodostojnosti bodoče članice EU z dejanji in ne le z obljubami.
Zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu Sloveniji omogoča nadaljevanje (omenjenih) pristopnih pogajanj brez omejitev. Arbitražni sporazum namreč Sloveniji prepoveduje izrekanje zadržkov… Če bo arbitražni sporazum zavrnjen, bo Slovenija vse te zahteve lahko legitimno povedala v okviru še nedokončanega poglavja o dobrososeskih odnosih. K temu Hrvaško zavezuje tudi deklaracija Združenih narodov iz leta 1970 o načelih mednarodnega prava, ob spoštovanju načela pravičnosti, varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter dobrososeskih odnosov. Dokler to ne bo rešeno, Hrvaška tega pristopnega pogoja ne bo izpolnila.
Lovro Šturm v Reporterju št. 22, 31. maja 2010
