Hojs: »Pravna država bo za mnoge v Sloveniji pomenila zapor«

27
Foto: NSi.
Foto: NSi.

Vtisi iz 8. kongresa NSI na Vrhniki. 2. del.

Hojs: Ne osvobojeni od SDS, boljši od SDS moramo biti

Polurni govor protikandidata Ljudmili Novak Aleša Hojsa (podpirajo ga še Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Lidija Drobnič, dr. Marko Kremžar, Franc Šolar in nekateri drugi vidni posamezniki, ki so ga podprli v posebni izjavi za javnost ter štirje občinski odbori: Horjul, Zreče, Vodice, Polhov Gradec) pa je temeljil na slovenski pomladi. Govor Hojsa je bil vsebinsko bogat. Premišljen, gentelmanski, zelo spoštljiv, a brezizrazen.

Eden lepših retoričnih poudarkov je, da si v NSI nihče ne želi biti Desus, ki ima zagotovljenih vsaj 10%, nekaj ministrov, a prav nič od tega, kar obljublja še ni nikoli naredil. Krščanska demokracija se po Hojsevo mora boriti za dosego rezultatov. Hojs je eden od tistih, ki že od osamosvojitve naprej podpira razvoj demokracije, znotraj stranke pa je po njegovo treba iskati potenciale, izbirati, širiti kadrovski nabor. Ni kronanih prestolonaslednikov, ampak izbor narekuje trg. Notranja demokracija v stranki se mora povečati. Enotnost ni enoumje, ampak povezava širokega nabora različnih idej.

Videl sem torej 4 glavne točke razhajanja med predsednico in protikandidatom:

1. Pomlad je glavni cilj oz. pomlad je mit. Za Hojsa slovenska pomlad nikoli ni in nikoli ne bo mrtva. Slovenska pomlad ni samo en človek. Slovenska pomlad so vrednote, ki smo si jih pred 25 leti zastavili, a, žal, ne uresničili. Saj če se vprašamo: Ali imamo res enake možnosti delovati vpolitiki tisti iz demokratičnega pola in tisti iz tranzicije? Ali res ključno vlogo pri zaposlovanju igra znanje in sposobnosti kandidatov? Ali so res naši otroci drugačni od otrok Zanoškarja, Janše, Türka, Jankovića? Ali se res nekateri otroci rodijo že z geni za diplomacijo, drugi pa ne?

2. Pravosodje je eden ključnih sistemov delovanja družbe. Hojsa moti, da stranka v javnosti ne nastopa velikokrat s stališči do pravosodja, sodstva ne kritizira, kaj šele spreminja z zakonodajo. Hojs želi volivcem stranke pojasniti, kakšen je naš program do pravosodja. Ne strinja se z »ni potrebno kritizirati pravosodja«. Pravi: »Predlagal sem številne spremembe v zakonodaji glede stečajev, pobeglega Zavašnika, preveritev sodnih odločb o trajnih mandatih sodnikov. Stranki se nič ni zdelo pomembno. Ni nikoli prišlo na vrsto.«

3. Za gospodarski program ocenjuje, da je po mnenju njegovih predhodnikov ključna blagovna znamka stranke. Strinja se, da ni neoliberalen, saj ga je sam začenjal postavljati v gospodarskem klubu stranke. Hojsu ni všeč prezentacija programa in izločanje nekaterih področij. Kako so ga razumeli naši volivci? Namesto družinskih podjetnikov naše stranke, smo jim ob bok postavili neoliberalnega teoretika Pezdirja. Neoliberalni program ni program krščanske demokratske stranke. Manjka pošteno okolje in podjetniki z integriteto. Za krščanske demokrate je značilen socialno – tržni program: »Pošteno plačilo za pošteno delo.« Nesprejemljivo je brezplačno delo v javnem sektorju. Nujno je odpreti javna naročila najširšemu krogu podjetnikov. Treba se je pogovoriti o pokojninah, ki bodo vsaj delno vezane na število otrok. Lahko bi branili nizke plače medicinskih sester, vojakov. Le odvetnikom, notarjem in stečajnim upraviteljem je visoka cena dela že vnaprej določena, večina delavcev pa se konkurenčno bori za zelo nizke plače. Največji zaslužkarji na račun davkoplačevalskega denarja so številni profesorji prava in ekonomije, ki od javnega sektorja dobivajo neprimerno veliko denarja in neverjetno služijo. Zgolj naročajo in dražijo javno upravo. Zagotovo so možnosti, da se delavca lažje odpusti in lažje najame in ob tem socialno zavaruje.

4. Od koga se osvobajamo? Osvobajanje od pomladi? Ko smo izpadli iz parlamenta, so izstopali iz stranke na ključne pozicije gospodarstva postavljeni kadri in Bajuk je slišal takrat upravičene kritike. Leta 2012 je zanimanje za vrednote krščanske demokracije spet skokovito naraslo. A po padcu vlade so taisti vrednotarji pobegnili, ker so se bali, da ne bi izgubili položaja ali posla. Ne osvobojeni od SDS, boljši od SDS moramo biti. Nisi pa boljši, če zgolj jokaš in stokaš. Kako čakaš nov napad. Boljši si, ko priznaš svoje napake in se opravičiš in ko te volivci izberejo. Osvobajali so nas že mnogi, a večinoma z manipulativnim ozadjem.

Mojca Kucler Dolinar: “Je smer prava?”

Mojca Kucler Dolinar je imela dober vsebinski in retoričen nastop. Delegatom je postavila dve vprašanji: eno za nazaj in eno za naprej.

Citiram: »Za nazaj se vprašajmo o delovanju NSi v zadnjih dveh letih in v tej povezavi se sprašujem: ali je bilo potrebno razburjati pretežni del našega članstva z glasovanjem glede pokojnine o prvemu stricu iz ozadja (kot je bilo danes že rečeno), s koketiranjem s preračunljivo Državljansko listo, z izjavami glede preteklosti ter goreče zagovarjati vladni arhivski zakon. Po moji oceni tega nikakor ni bilo treba. Včasih se mi je pravzaprav zazdelo, kot da je to preizkušanje, do kod bodo člani zdržali. Tudi zato, ker omenjena dejanja, razen privilegirane pokojnine, niso imele prav nobenega vpliva na gospodarski program, ki smo ga predstavljali pred volitvami. Izpostavljena ravnanja, za katera se je odločilo del ožjega vodstva NSi, ne vodstvo katere druge stranke in so povzročila ogorčenje med našimi člani, nikakor niso dejanja v korist Nsi.«

Citiram še drugo vprašanje: »Sledi vprašanje o prihodnosti. Najprej, nehajmo preizkušati lastne člane in volivce Nsi na način kot smo jih doslej. To pričakujem od novega predsednika in od obstoječe poslanske skupine. Hodniki državnega zbora so lahko prijetna skušnjava za sklepanje kompromisov, vendar – pozor! – ti morajo pokazati, da imajo za stranko in državo vidno korist.«

Zaključila je, da so po njeno bili številni v stranki preslišani, odmaknjeni na stran. Pričakuje, da bo izvoljeno vodstvo združevalo vse različne poglede v stranki.

“Hočejo nas pokopati, a ne vedo, da smo semena!”

Med ostalimi govori so mi bili izstopajoči še govor NSi-jevega ministra v senci za Socialo (C. Uršiča), ki je ostro poudaril, da “kdor pravi, da je naš novi program neoliberalni, ta našega programa ne pozna”, ter začel naštevati vse socialne ukrepe. Temelj sociale pa je, da ima človek delo in si sam pomaga, za kar pa Slovenija potrebuje močno podjetništvo in tekmovalno gospodarstvo. Glavni poudarek našega programa pa je družina, ki je temelj družbe.

Izpostavljam tudi kratek govor predsednika Gospodarskega kluba NSI, nekdanjega managerja, Milana Matosa, ki je zgoščeno povedal, da je v Sloveniji pri ljudeh glavni problem socialistična miselnost in pokazal na posledice. Kriza je vedno hujša in še ni dosegla dna. Citiral je O. Župančiča, Kriza: “Kuj me življenje, kuj! Če sem steklo, se bom zdrobil. Če sem kremen, se bom iskril, če sem zvon, bom zvenel.”

Slovenija se ne želi spremeniti. Ob hudi bolezni jemlje aspirine in praznoverno upa, da se bo kaj izboljšalo. Slovenija ne ljubi resnice, živi v laži in v svetu utvar. Spreneveda se. Bojimo se sprememb. Preveč ljudi želi živeti v inkubatorju samoupravnega socializma. Bolje nam je v čredi. Hočemo vsemogočnega vodjo. Namesto, da bi ustvarjali in si pri tem pomagali, se ves čas samo prepiramo, kako bomo delili, razdeljevali. Potrebujemo svobodni trg in pravno državo. Imamo pa večino ljudi, ki so pohabljeni, prezaščiteni, neodgovorni in nepodjetni. Potrebujemo ljudi, ki bodo osebno odgovorni in bodo prevzemali osebne pobude v gospodarstvu. Med imeti in biti je izrazito neravnovesje. “Hočejo nas pokopati, a ne vedo, da smo semena!”

Nastopa sociologa Vehovarja in ekonomista Šušteršiča

Dr. Urban Vehovar je poudaril, da se Slovenija slabo odziva na globalizacijo, kjer ne samo podjetja, ampak tudi države tekmujejo na trgu. Slovenija je že dolgo v krizi in še dolgo bo zaradi socialistične miselnosti ljudi. Mi še vedno vztrajamo v socializmu, kriza bo trajala še vsaj 10 let in bo vedno hujša. Dr. Vehovar NSI iskreno podpira, ker »vi ste neokuženi s koristolovci in z interesnimi skupinami, ki v Sloveniji zlorabljajo in vodijo politike« in samo v NSI vidi možnost, za gradnjo alternative, »da z malim začnete graditi za Slovenijo boljšo pot.«

Dr. Janez Šušteršič se je kongresa udeležval kot strokovnjak in ne podpornik stranke. Njegov nastop je temeljil na treh točkah:
1. Bančni sektor: če bi uspeli obe državni banki prodati, bi bilo polovico stvari rešenih Obe banki sta bankomat za politično privilegirane gospodarstvenike.
2. Podjetniški sektor: podjetja so tako prezadolžena, da jim nihče ne upa več posojati. Neuspešni lastniki jih držijo za vrat. Morala pa se bodo lastniško prestrukturirati, vanje bomo morali spustiti strateške lastnike.
3. Izboljšava poslovnega okolja: na to danes pozabljamo, a je nujno, da lahko gospodarstvo zacveti in začne odpirati nova delovna mesta. Zmanjšati moramo davke na plače, zmanjšati birokratske ovire.

S tem zaključujem vsebinsko poročilo o nedavnem kongresu Nsi. Naj omenim, da je med kongresom potekala tudi solidarna akcija zbiranja sredstev za poplavljeno Loško dolino, s katero je NSI zbrala skoraj 2.000 € sredstev.

Pripis uredništva: Govori nekaterih izbranih govorcev na kongresu so objavljeni na spletni strani NSi, govor Mojce Kucler Dolinar pa objavljamo na naši spletni strani.

27 KOMENTARJI

  1. Zaradi osebnosti in njihovih stališč, ljudi kot sta Hojs in Kuclerjeva, sem vedno volil NSI. Zaradi stališč in dejanj Milke, toninčka in otroškega vtca, ki nočejo upoštevati predlogov Hojsa in Keclerjeve, bom v prihodnje še razmislil, če bom na volitve sploh šel!

    • Mali Martin storil boš “veliko dejanje”,tvoja napoved MM,me spominja na sošolca Alojza,ki je pred mnogimi leti pri veroučni uri neprestano vrtal po nosu,frcal frnikule,ki jih je izdeloval iz izvlečkov iz nosu,med ostale prisotne otroke.Kaplan,ga je opazoval medtem,ko nam je razlagal poglavje iz katekizma.Nekajkrat je kaplan preteče pogledal “čez”naočnike in opomnil Lojzeka naj tega ne počne,Lojzek je sicer prenehal, ampak si je našel nov način preganjanja časa,za lepo spletene kitke je vlekel sošolko,ki je sedela pred njim,seveda je kaplan spremembo zabave malega Lojzeka takoj opazil in sledila je kazen,prijel ga je “za ta slatke”in ga napotil k izhodu iz posvečenega prostora.zavladal je pričakovani mir in poslušnost je bila zopet na željenem nivoju!
      Po dolgih letih sem na vrtu bifeja Pri Lojzetu srebal kavo,ki mi jo je poklonil
      lastnik Lojze,obujala sva spomine na otroška leta.Spomnil sem se dogodka
      pri veroučni uri pred mnogimi leti in ga spomnil na dogodek izpred mnogih let,
      odgovoril mi je zelo na kratko,skoraj bevskil je:”Od takrat,ko se mi je zgodilo,kar se je,zame Bog ne obstoja več in nikoli več nisem prestopil cerkvenega praga,
      kaj šele,da bi se prekrižal ko sem šel mimo znamenja ob cesti!”Vprašal,sem ga
      kaj so na to rekli starši,ni mi odgovoril,vstal je od mize in se vrnil z dvema vrčkoma piva na pladnju z vprašanjem:” A ni dons soparno?” Pobahal se je,
      da mu v življenju nič ne manjka:
      Verjetno tudi volitev ne pogreša,še manj pa cerkev!Popila sva pivo in se poslovila.

    • S prvim delom se strinjam, z drugim pa ne. Saj obstaja še kaj drugega za volit npr. SDS. Včasih je namreč tako, da je potrebno določeni stranki tudi kaj sporočiti in zato voliš drugo, ki pa je vsebinsko sorodna.

  2. Robert Šifrer, poznan tukaj tudi pod drugim imenom, sem že pozabil katerim, je svoje poročilo s kongresa N.Si z drugim delom dodobra uravnotežil. Če bi objavil vse naenkrat, gotovo ne bi tako planil na njega. No, ko pohvalim korektnost celovitega poročila, še ne pomeni, da se z njegovo politično ideologijo strinjam.

    • Glede tega je pa moje trdno prepričanje sledeče:

      Liberalizem nas bo ugonobil, ne rešil. Rešitev je po eni strani v duhovni zasidranosti v starozaveznem dekalogu in sporočilu evangelijev ter spoštovanju modrosti več kot 100 letnega družbenega nauka Cerkve.

      V praktični politični ideologiji vidim izhod za zahodno civilizacijo v politiki, ki bo kombinacija konzervativnega in komunitarnega in ekologističnega.

      Naj ponazorim glede problema drog in narkomanije:

      Liberalec in libertarec ( verjetno sicer ne vsi) nagibata k stališču: tvoje življenje, tvoja odgovornost. Sam se odločiš, ali boš narkoman ali boš čist. Kriminalizacija drog je kontraproduktivna – ergo legalizacija.

      Nasprotno stališče: vem za človeške šibkosti, moja dolžnost je sočutje do sočloveka – zato tudi preko politike ustvarjam razmere, čimbolj varno okolje, v katerih tudi šibki ljudje ne bodo propadli zaradi drog (ali drugih stvari). Narkomanija je zlo in proti zlu sem poklican boriti se. Ergo- legalizacija nikakor, niti pri marihuani!

      Zato nisem in ne bom ne liberalec, ne libertarec.

      Zato podpiram visoke trošarine na tobak ( tobak je morilec) in ne tobačnega lobija. Zato podpiram obdavčenje sladkanih pijač, ker spreminjajo naše otroke v debeluhe, neokretneže, podvržene sladkorni bolezni in dolgoročno celemu kupu zdravstvenih problemov. Podpiram prepoved avtomatov s cukrastimi vodami v šolskih in zdravstvenih ustanovih.

      Ne pa da bi brezbrižno po liberalno rekel: tvoje življenje, tvoja odgovornost in čakal na aplavz kapitala – v konkretnem primeru trgovcev s smrtjo!

      Zato podpiram zeleno davčno reformo, ki bo zmanjševala obremenitve dela in povečevala davke na obremenjevanje okolja! Trenutno je v Sloveniji v igri predlog povečanja davka na emisije CO2. Mi je žal, ko vidim, da desni stranki ( SDS, N.Si) nasprotujeta predlogu. Jaz sem goreči zagovornik, pa četudi skupaj s Cerarjevimi! Zaradi prihodnosti planeta, zaradi zdravja ljudi in zaradi spodbude prestrukturiranju in modernizaciji ekonomije.

      • No tole je bilo tudi približno tisto, kar sem želel objaviti ( in sem nekako napovedal) tudi pod zanimivim intervjujem Ane Jud z ameriškim veleposlanikom, spodbujen z njunim deklariranjem za libertarca, pa naj bo zdaj vendarle raje tukaj.

      • Kar meni ni všeč pri tem, kar si napisal je to, da bi rad brzdal liberalce. To pa je po moje definicija socializma.

        Nasprotno, konzervativci spodbujajo zdrave družinske odnose, v katerih otroci ne sedijo za računalnikom cel dan in se napajajo s čipsom in kokakolo, ampak tečejo okoli z žogo in igrajo nogomet. Torej, trošarine na sladke pijače niso potrebne.

        Brzdanje liberalizma je možno samo skozi avtoritarno/totalitarno oblast. Liberalizem je potrebno izpodjedati od spodaj. Torej, jaz sem klasični liberalec.

        Zelena davčna reforma je neznosna, ker davki nimajo nič opraviti z okoljem. To je samo spet uveljavljanje oblastne sile, ki ne ve za pravičnost. In misli, da lahko naredi boljši svet z denarjem. Najboljša okoljska politika je skrb župana za svoje mesto, če ne pa grožnja s padcem cen nepremičnin v bližini onesnaževalcev. Torej ne rabiš nobene zelene davčne reforme. Davki so namreč vezani na pravičnost, ne pa na apetite nekaterih.

        Pa samo toliko, o tem, kako smo si politično različni. 🙂

        • Hm, če imaš več dobrih, a ne popolnih orožij proti nekemu problemu, se ti ne zdi, da utegne biti včasih najbolje, če jih simultano uporabiš vse; ali vsaj več kot enega. 😉

          Fajn je lepo doma vzgajat svoje otroke za osebno odgovornost. ( BTW, vemo kakšni so danes realno povprečni rezultati pri tem.) Ni pa nujno pametno, da se pred nevarnostmi sveta zanašaš edino na to, da so dobro vzgojeni; ali celo, da so vsi dovolj dobro vzgojeni. Ali pa vsi dovolj dobro genetsko zaščiteni, da ne bojo usodno spodrsnili ob skušnjavah, izsiljevanjih in slabih vzgledih. 😉

          Motivi in kriteriji pri določanju davčne politike in razmerjih med davki so lahko različni. Pravičnost, ki jo navajaš je pomemben, a ne vem zakaj bi bil edini. Ekonomsko-razvojni, socialni, zdravstveni, ekološki premisleki pri določanju višine in razmerja različnih davkov so zame vsi legitimni, celo zaželjeni.

          • Zate so legitimni, ja. Ampak to zato, ker ne razumeš kaj je cesarjevo. Kajti mora biti njegovo, da bi lahko jemal.
            To kar nas je socialzem navadil, da si lahko država izmisli davek na kar hoče, je seveda direktna pot v jamo. Zato pa so se nam nabrali tako divji davki. Kam pelje takšna lahkomiselnost se že lepo vidi pri davku za sončne elektrarne. Obup. In posledično bodo vse te elektrarne kmalu propadle, lastniki pa bodo ob denar. Prav jim je, sicer. Lahko sicer uvedejo kake trošarine na sladkor, ne bi se upiral, priznam. A verjetno samo zato, ker ne vidim problema v celoti. Namreč, če je nekaj dražje, si to samo revežem vzel iz rok.

            Vzgoja je edino, kar človek ima proti nevarnostim sveta. Edino, IF! In samo to.

        • Še dodatek glede umetno sladkanih pijač, z drugim izrazom: s cukrom in drugimi svinjarijami zapackanih vod. Včasih v Sloveniji v newageovski relativizaciji vsega že pozabljamo, da obstaja še vedno stvar, ki se ji reče: stroka.

          Pozabljamo, da ni tako slaba ideja, če pisec zakona in zakonodajalec upoštevata zadevo, ki se ji reče resna stroka. In tako stroko v primeru vpliva cukrastih vod na zdravje otrok v Sloveniji predstavlja dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš ( ne recimo Šušteršič ali Hribar-Milič).

      • Tudi sam podobno razmišljam. Je pa logično, da sta NSi in SDS proti nekaterim takšnim predlogom, ker gospodasrtva ne moreš samo dodatno obremenjevat temveč tudi razbremenjevat. Te ukrepe je zato potrebno sprejeti v kratkem časovnem obdobju, da podjetja lahko še vedno dihajo in se istočasno preusmerjajo v za ljudi in naravo bolj sprejemljive izdelke.

      • Se s temi idejami sploh ne strinjam. Res bi morala država narediti več za zdravo okolje, ampak tile davki so ravno pot v drugo smer. Davek na sladke pijače npr. pomeni, da bo razlika med pivom/vinom in sokom v restavraciji še bolj v prid alkoholu.
        In dodatno obdavčevanje CO2 pomeni, da bo propadlo še nekaj podjetij. Ali pa odpustilo določeno število delavcev, ker bo denar pobrala država. In država je z denarjem grozovito neučinkovita. Tu je Šušteršič odlično podal pojasnila – denar gre k odvetnikom, notarjem in teoretikom ekonomije. In to predvsem zaradi prenašanja odgovornosti.
        Pezdir ima super ideje, ki jih pa žal Slovenija sploh ne upošteva. Dela ravno nasprotno.
        Idealno je, če si ljudje lahko s svojim delom zaslužijo svoje plačilo. In ne s hojo v (državno) službo, kot je bila praksa v socializmu v večini podjetij.
        Prav je, da podjetja, ki ne morejo preživeti s svojim delom, propadejo. Ne zato, ker bi imel kaj proti manj uspešnim. Zato, da si vsak najde področje, kjer bo uspešen. Ker edino tako bo zadovoljen s svojim uspehom.

    • Zdaj ko ste ga pohvalili, vam bo mogoče tisti “pod drugim imenom” kdaj manj ostro odgovoril na vaše ‘socialistične izpade’ … 😉

      • Ah, moji “socialistični izpadi” me pri pavlu postavljajo v zelo dobro družbo.

        Zadnjič očitno ni mogel verjeti, da sem mu samo citiral, kaj je na obisku v Sloveniji v predavanju povedala ena najbolj cenjenih poslank CDU/CSU Marie-Luise Dott, obenem vodja njihovega podjetniškega kluba. Ko je navajala papeške dokumente, grajala špekulativnost in pohlepnost za dobički in izrecno poudarila, da naj bosta osnovni vodili podjetnika: krepitev osebnega dostojanstva ( človeka, zaposlenega) in delo za skupno dobro, mi ni verjel, da je to res govorila ta gospa. Pravi pavel, da je to totalni socializem… 🙁

        Verjetno bi mi s podobnim atributom napadel tule omenjene ideje o zeleni davčni reformi. Ki nekatere davke želi nižati, druge, okoljske pa progresivno povečevati ( in s tem spodbujati zeleno moderniziranje in prestrukturiranje ter seveda manjše obremenjevanje okolja). Ampak mu lahko povem, da nemara najdem na spletu, kako sta o tem pred mogoče 10 leti navdušeno govorila Cameron in Sarkozy. Tudi znotraj CDU ( za Merklovo osebno, priznam, nisem dovolj spremljal). Sami socialisti, kakopak. 🙂

  3. Najbolj konkretno in aktualne za širok bazen volivcev je govoril Hojs, kar pomeni, da ve kaj je potrebno v praksi storiti. Takšen politik je lahko učinkovit.

  4. “Imamo pa večino ljudi, ki so POHABLJENI, prezaščiteni, NEODGOVORNI in nepodjetni”

    Samo tako naprej, NSI; vsem ki vas ne volijo razlagajte, da so neodgovorna golazen, ki jo je treba strogo prevzgojiti (enako, kot bi rad en reden komentator tukaj preko “prevzgoje” družbe pozdravil svoje osebne travme).

    Naj volilci vidijo, kaj ste v resnici.

    • Kar je povedano je RESNICA. Veliko ljudi to ve, samo ne upa povedati. So pa to ljudje, ki so TEMELJ naroda in nosilci narodne identitete in tudi prihodnosti. Pohavljeni ljudje na dolgi rok ne bodo ostali nosilci narodne identitete in prihodnosti.

      Volilci vidijo, kaj je v resnici levica in mislim, da bodo – če jim bomo to le dosledno razkrivali – to tudi spoznali in se uprli boljševizmu in socializmu. Navsezadnje temelji slovenskega naroda ležijo drugje 🙂

      • In zakaj bi le mi, nevredni totalitarni pohabljenci, le ponižno volili njih, prizvišeno gnado in svitlo gospodo iz NSi?

        Nemara zato, da nas bo ta v zahvalo tudi z oblastniške blagovolila zviška razsvetliti o naši defektnosti?

        • Ja točno ZATO.

          Zato, da boste spoznali, da nam je od leta 1945 vladala pobesnela drhal. In da boste videli, da je potrebno obnoviti pravo slovensko duhovno in gospodarsko elito, ki temleji na idealih slovenstva, ki ga ni umazala revolucija.

          Preprosto ste mentalitetno na napačni strani zgodovine kot se bo odvijala. Niste podporniki naroda, ampak ga pehate v propad: izseljevanje najboljših na Zahod, izgubljanje konkurenčnosti, izgubljanje mednarodnega zaupanja, katastrofalna nataliteta in napad na slovensko družino, norčevanje iz slovenske tradicije in vrednot.

          Podpreti je potrebno ljudi, ki ljubijo narod in državo in ne ljudi, ki občudujejo državo, ki je ni več in pred slovenskim narodom dajejo prednost Internacionali.

          • “In da boste videli, da je potrebno obnoviti pravo slovensko duhovno in gospodarsko elito, ki temleji na idealih slovenstva, ki ga ni umazala revolucija.”

            Ja, Betnava, Vegrad in Zvonovi.

            In vi nam boste zviška pametovali o odgovornosti in pohabljenosti.

          • Vegrad in Zvonovi so rezultat socialistične miselnosti – predstavljajo pa le 10% vseh tajkunov.

            NSi lahko pametuje, saj ima najboljši ekonomski program. Levaki ga sploh nimate, saj vam vlada Štrukelj.

        • Odgovarjam tukaj, ker ni možnosti, kjer omenjaš Betnavo, Vegrad in Zvonove. Betnava in Vegrad nimata nič skupnega z Zvonovi. Pri Betnavi in Vegradu je šlo za koristoljubje in goljufanje vodstev obeh podjetij in njihovo osebno odgovornost. In tukaj se strinjam, da jih je potrebno poklicati na odgovornost. Pri Zvonovih je šlo pa za sicer v osnovi zdravo razmišljanje, ki pa je zaradi finančnega nenadzora ušla izpod vajeti. Tukaj vsekakor je tudi moralna odgovornost škofije. Seveda pa to nima nobene zveze z NSi, ki ni stranka slovenske cerkve temveč ljudi, ki zastopajo krščanska načela.

  5. Najboljši govor mi je bil od Matosa:
    Slovenija se ne želi spremeniti. Ob hudi bolezni jemlje aspirine in praznoverno upa, da se bo kaj izboljšalo. Slovenija ne ljubi resnice, živi v laži in v svetu utvar. Spreneveda se. Bojimo se sprememb. Preveč ljudi želi živeti v inkubatorju samoupravnega socializma. Bolje nam je v čredi. Hočemo vsemogočnega vodjo. Namesto, da bi ustvarjali in si pri tem pomagali, se ves čas samo prepiramo, kako bomo delili, razdeljevali. Potrebujemo svobodni trg in pravno državo. Imamo pa večino ljudi, ki so pohabljeni, prezaščiteni, neodgovorni in nepodjetni. Potrebujemo ljudi, ki bodo osebno odgovorni in bodo prevzemali osebne pobude v gospodarstvu. Med imeti in biti je izrazito neravnovesje.
    “Hočejo nas pokopati, a ne vedo, da smo semena!”

Comments are closed.