Tamara Griesser-Pečar: Poskus revizije Hitler-Stalin pakta v Rusiji

Poskus revizije Hitler-Stalin pakta v RusijiAprila 2009 je Evropski parlament sprejel »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu« ter z njo obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi in 23. avgust razglasil za vseevropski dan spomina na njihove žrtve. S to resolucijo ima Slovenija oz. leve vladne koalicije, ki jo prevladujejo, očitne probleme. Slovenija še vedno na državni ravni ni obsodila komunizma, resolucijo evropskega parlamenta pa je vzela zgolj na znanje. Že štirikrat je bil sprejem resolucije v parlamentu zavrnjen. Z leve politične opcije se vedno znova ponavlja, da nasprotujejo reviziji zgodovinopisja. Zamolčijo seveda, da je bilo med komunističnim režimom zgodovinopisje orodje v rokah vladajočih, ki niso imeli prav nobenega interesa, da bi prišla zgodovinska dejstva na dan.

Ruske težave z »Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu«

Tudi v Rusiji ima Putin trenutno težave z resolucijo oz. z zgodovinskimi dejstvi, ki jih je razkrila šele perestrojka oz. Gorbačov leta 1989. Datum vseevropskega spomina je bil izbran zaradi podpisa pakta Hitler-Stalin na ta dan pred osemdesetimi leti. Takrat sta totalitarna režima, ki sta povzročila največ gorja v dvajsetem stoletju, sklenila sporazum o nenapadanju, dober mesec pozneje, 28.9.1939, pa sta podpisala še danes veliko manj znano »Mejno in prijateljsko pogodbo«. Oba sporazuma sta vsebovala še tajni protokol, ki je določal interesna območja obeh držav in predvideval medsebojno podporo obeh držav pri okupaciji sosednjih ozemelj. Stalinu naj bi pripadal vzhodni del Poljske in baltske države, Hitlerju pa Poljska do rek Narev, Visla in San.

Medtem ko sta tajna protokola na zahodu prišla na dan že kmalu po koncu druge svetovne vojne, sta v Sovjetski zvezi ostala popolnoma zamolčana oz. so jih Sovjeti prikazovali kot ponaredbo. Šele v času Mihaila Gorbačova je bil molk prekinjen. Prav na sveti večer 1989 so arhivarji v Kremlju javno potrdili eksistenco tajnih protokolov. Aleksander Jakovlev, eden najožjih sodelavcev Gorbačova, je izjavil, da je Stalin leta 1939 sodeloval z Hitlerjem, si z njim razdelil Poljsko ter baltske države nasilno sovjetiziral.

Tajni protokol prvega pakta je bil, tako Jakovlev, izraz notranjega jedra stalinizma. Dodal je še, da je to eden najbolj nevarnih min z dolgoročnimi učinki. S tem je praktično priznal, da je Hitler-Stalin pakt oz. njegov tajni protokol bil uvod v drugo svetovno vojno s strašnimi posledicami. Takrat je kongres ljudskih poslancev z veliko večino – 1435 poslancev je votiralo za, 251 proti in 266 se je zadržalo – po dolgih debatah sprejel resolucijo, ki je retrospektivno razveljavila pogodbo in poudarilo, da pakt ni bila izraz »sovjetskega naroda«.

Nemčija in Sovjetska zveza sta začeli drugo svetovno vojno kot zaveznici

Dejansko je Hitler-Stalin pakt politično ureditev Evrope po prvi svetovni vojni popolnoma spremenil. Obe državi sta podpisali tudi tri gospodarske pogodbe in Sovjetska zveza je pomagala pri izgradnji nemške vojne industrije. Ker je Nemčija imela izredno malo surovin, njena vojna industrija pa jih je nujno potrebovala, je SZ v Nemčijo izvozila 40 % nafte,  30% niklja in 70 % fosfata. Metale in druge surovine, ki jih pa SZ ni imela, je zaradi angleškega bojkota za Nemčijo uvažala iz celega sveta. Nemčija in Sovjetska zveza sta dejansko začeli drugo svetovno vojno kot zaveznici. Nemčija je napadla Poljsko 1.septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17 dni pozneje. Šele za Stalina popolnoma nepričakovani nemški napad na Sovjetsko zvezo 22.junija 1941, je sodelovanje prekinil. Takrat je Sovjetska zveza prestopila na stran zahodnih zaveznikov.

Ruski poskus revizije Hitler-Stalin pakta

Trenutno pa so v Rusiji močne težnje, da se zamegli oz. revidira zgodovinski prikaz, ki je nastal na podlagi originalnih dokumentov pred tridesetimi leti. Tudi v tujih časopisih se pojavljajo gostujoči komentarji ruskih piscev v tej smeri, tako je npr.v avstrijskem konzervativnem časopisu Die Presse ruski veleposlanik v Avstriji Dmitrij Ljubinskij objavil komentar z naslovom »Kaj nas uči zgodovina«. Piše, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo

»poskuse nekaterih ‘zgodovinarjev’ (zadnjo besedo je dal pod narekovaje), predelati zgodovino in dogodke iz preteklosti in jih prikazati v drugi luči. Potem se lahko zgodi, da iz druge svetovne vojne nastane boj med dvema totalitarnima sistemome za prevlado v Evropi. Potem se lahko zgodi, da naenkrat iz druge svetovne vojne nastane bitka med dvema totalitarnima režimoma. Grozni zločini nacizma, vključno s holokavstom, so trivializirani in krivdo za vojno se prevali na Sovjetsko zvezo. To so nevarne miselne igre.« (Die Presse, 19.8.2019).

Tukaj Ljubinskij popolnoma ignorira dejstvo, da je šel Stalin (oz.Sovjeti) celo tako daleč, da je Hitlerju izročil 300 nemških komunistov.  V Sovjetsko zvezo so se zatekli zaradi nevarnosti, ki jim je pretila iz nacistične strani. Večina teh ni preživela.

In nemški tednik Der Spiegel citira ruskega zgodovinarja, znanstvenega direktorja Rusko-vojaškega zgodovinskega društva v Moskvi Michaila Mjagkova, ki velja za specialista za zgodovino druge svetovne vojne, predava pa tudi bodočim diplomatom. Zavzema se za obnovo presoje pakta Hitler-Stalin. V času Perestrojke naj bi prevladovalo absolutno negativno vzdušje do Sovjetske zveze. Baltski borci za neodvisnost so podpirali obsodbo pakta, ker so se hoteli izločiti iz Sovjetske zveze. »Zrušili so nacionalne stebre Sovjetske zveze.«  (Spiegel, št. 34, 17.8.2019)

Popolnoma v pozabo naj bi šlo, da je komunizem, ker je trajal od vsej totalitarnih režimov najdlje, na celem svetu povzročil okoli 100 miljonov žrtev.

Sovjetski zvezi naj bi Hitler-Stalin pakt dal samo to, kar ji je pripadalo

Mjagkov in njegovi somišljeniki sedaj že nekaj tednov v različnih medijih skušajo opravičevati sovjetski podpis enega moralno najbolj odbijajočih mednarodnih sporazumov pred drugo svetovno vojno. Čez noč so sovražniki postali prijatelji. Ko je zunanji minister Joachim von Ribbentrop, ki je v imenu Hitlerja podpisal sporazum v noči med 23. in 24. avgustom z sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom v Stalinovi navzočnosti, z letalom pristal v Moskvi, so na letališču plapolale, poleg sovjetskih, zastave s kljukastim križem, igrali pa so nacistično himno (t.i. Horst-Wessel himno) in nato internacionalo.

Apologeti razlagajo, da si je Sovjetska zveza vzela samo to, kar ji je pripadalo. Primerjajo to s Francijo, ki je ravnala podobno v primeru Alzacije-Lotrinške. Poleg tega pa da je Sovjetska zveza morala zaščititi Ukrajince in Beloruse, ki so živeli na vzhodnem Poljskem. Podobne argumentacije se je posluževal Putin, ko je leta 2014 – v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom – anektiral Krim.