Nič še ni zamujenega, a je prav, da počastimo tiste, ki so najzaslužnejši za uspešno vrnitev v kapitalizem. Socializem so nam z revolucijo priborili komunisti, s kontrarevolucijo pa vrnitev v kapitalizem v največji meri, presenetljivo – isti. Če sledimo zgodovinskim dejstvom, je šlo pri nas najprej za revolucijo, za razlastitev tovarnarjev in veleposestnikov, na grobo povedano, in če smo tisti čas pred tri četrt stoletja imenovali revolucijo, imenujmo sedanjost kontrarevolucijo, in če smo takrat častili heroje revolucije, slavimo danes heroje kontrarevolucije.
So bili odkloni in ekscesi ali herojsko-junaška dela požrtvovalnih revolucionarjev?
V teh dobrih 30 letih kontrarevolucije – ta čas s(m)o imenovali lastninsko preoblikovanje – je družba zaznala odklone in jih označila kot »divjo privatizacijo« ali »krajo družbene lastnine«. Popolnoma narobe! Tisto, kar sta ugotovili nekdanja SDK in njena naslednica Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in so na grbi občutili stotisoči odpuščenih delavcev, niso bili odkloni ali ekscesi, temveč zdaj že skoraj pozabljena herojsko-junaška dela najbolj požrtvovalnih protirevolucionarjev, ki so jih podpirale predvsem rdeče vlade in njih avtonomni organi pregona (tožilstvo in sodstvo). Končno se to najlepše odraža na seznamih zapornikov, kjer njihovih imen ne bomo našli. Ne prej ne zdaj.
Poudariti pa moram, da je šlo v revoluciji za razlaščanje bogatašev in delitev tistega državi in seveda sebi, herojem in zvestim sopotnikom revolucije, pri zdajšnji 30-letni kontrarevoluciji pa je šlo in gre še najprej za razlaščanje delavcev in potem delničarjev ter spravljanje v globoke žepe. Prve korake kontrarevolucije je vzporedno z osamosvajanjem izvedel Demos. To brez dvoma drži, toda kontrarevolucijo so v družbenih podjetjih požrtvovalno izpeljali do takrat moralno-politično neoporečni kadri Zveze komunistov, česar nikakor ne smemo prezreti. Prav njim gre največ zaslug za uspešno izvedeno kontrarevolucijo, saj ob prvih zamislih Demosa niso udarili niti en samcat kapselj, kaj šele strel za obrambo pridobitev revolucije, pač pa so ponujeno priložnost privatizacije pograbili z vsemi štirimi.
Heroji kontrarevolucije bodo odlikovani, odlikovanja že imajo imena
Najbolj zavzeti borci kontrarevolucije vztrajajo na njenih okopih še zdaj, po preoblikovanju v delniške družbe, ko privatizirajo že privatizirano in nekaznovano odžirajo delavcem tudi prispevke za pokojnine. Pravijo: »Bolje nekaj več kot premalo!« Odlikujmo torej vse te heroje kontrarevolucije in seveda vladavce, ki jih ob tem neomajno podpirajo.
Za odlikovanja predlagam rdeči orden kontrarevolucije (prve, druge … stopnje) in mali, srednji ter veliki tajkun kontrarevolucije z rdečimi žarki, ki si naj jih podelijo na proslavi ob dnevu osamosvojitve in kontrarevolucije. Imena kandidatov za ta visoka državna odlikovanja jim lahko iz zaprašenih fasciklov priskrbita nekdanji SDK in Agencija, vidnejša odlikovanja pa si nedvomno zaslužijo pravosodje z organi pregona ter seveda socialdemokratska stranka ponosnih naslednikov ZK v vlogi najzvestejših varuhov globoke države.
Najdragocenejšega tajkunčka z rdečimi žarki pa naj si pripne cenjeni prisklednik vlade dr. Robert Golob kar sam, saj je tudi sam sebe predlagal za premierja. S ponosnimi nasledniki ZK Gibanje Svoboda zagotavlja, da v revoluciji in kontrarevoluciji priborjeni privilegiji globoke države ostanejo nedotakljivi. Pa ne pozabimo zaslug nekdanjega predsednika države, tovariša gospoda Milana Kučana, ki nas je vodil v prvih dveh petletkah kontrarevolucije, ko so za svoj žep sprivatizirali stebre slovenskega gospodarstva: SMELT, Litostroj, Metalno, Iskro, MTT … in iz nič ustvarili prve tajkunčke.
Slava jim!
