Heroji 2012

Avtor: Rado Pezdir. Vir: Finance. Ker je bilo leto 2012 brez primere izjemno, ni druge, kot da poiščemo heroje tega leta.

Prvi heroji so levičarji te države. Čeprav so letos doživeli nekaj zelo težkih trenutkov, saj kljub pričakovanjem in željam Josip Broz Tito še vedno ni vstal od mrtvih, jim je ekonomska politika te vlade prinesla ogromno, celo veliko več, kot je uspelo vladi Boruta Pahorja. Seznam novih in višjih davkov je namreč iz meseca v mesec daljši.

…..

Heroj leta 2012 je tudi novi predsednik SD Igor Lukšič. Ne zato, ker je, kot pravi sam, edini, ki je porazil zdajšnjega predsednika države Boruta Pahorja, ampak zaradi tega, ker je levičarje prepričeval, da je glas za Pahorja glas za Janšo, nato pa je prvi tudi v resnici zmagal na predsedniških volitvah, in to z izjemno podporo desnega volilnega telesa. Redki politiki premorejo toliko poguma, da povedo, tako kot Lukšič, resnico in preživijo. Še več, redki levičarski politiki lastnega kandidata za predsednika republike označijo za neoliberalca in človeka, čigar kampanje so prazna forma brez vsebine, potem pa se veselijo uspeha teh kampanj in ostanejo »freh«. Lukšič je tudi sicer mož paradoksov, gre namreč za človeka, ki brez težav zagovarja fašistični korporativizem in nacionalsocialistično ekonomsko politiko državnega lastništva, pa vseeno uvršča samega sebe med levičarje. Najbolj všeč pa mi je to, da so desni volivci z nasmehom na obrazu odhajali volit predsedniškega kandidata, ki je izšel iz naslednice KPS in katere zdajšnji predsednik bi po mojem prepričanju naredil vse, da bi se ideje Edvarda Kardelja dokončno uresničile. V tem kontekstu je Lukšič heroj sprave.

Napoved: Lukšiču prihodnje leto ne bo postlano z rožicami, moral se bo znebiti triglave beštije Kučan-Türk-Janković, a pri tem ne bo smel na glas povedati, kaj si resnično misli o njih, sicer bo nemir v rdečih Sirakuzah prevelik, ideja o njegovem zbližanju z Janšo pa preveč očitna. Moral bo napadati vlado Janeza Janše, a vendarle ne preveč, ker lahko njegova silna želja po predčasnih volitvah prinese zgolj novo priložnost Pozitivni Sloveniji, ne pa tudi nekonsolidiranim esdejevcem, ki nekako ne vedo, za koga v resnici sploh so, ali za Lukšiča, ali za Kučana, ali za Janšo. Predvidevam, da se bo v prihodnjem letu njegov besedni zaklad nenormalno skrčil in bo vsaka tretja beseda »neoliberalizem«, vsaka četrta besedna zveza »uničevanje socialne države« in vsaka osma besedna zveza »mi smo proti prodaji državnega premoženja«.

…..

Prvi in brez dvoma največji heroj leta 2012 je Branimir Štrukelj. Ta sindikalist je dal institucionalni evoluciji nov pomen. Povsem nepomembno je, kakšna je vlada, in zdaj je tudi že jasno, da nobena vlada ne more izvesti ničesar, če ji sindikalist Štrukelj tega eksplicitno ne odobri. Brez težav prevzema proteste, nasprotnike diskvalificira z magično besedo neoliberalec (in s tem takoj dobi vsak medijski spopad), sedi vedno in povsod, a odgovornosti mu ni treba prevzeti. S tega vidika so volitve postale nepomembna šarada, vlade nesmiseln strošek in institucije brezzvezni organi zapravljanja časa. Dvomim, da je v sindikalni zgodovini kdorkoli prišel do tako silne moči, zato Štrukelj ne more biti nič drugega kot največji heroj leta 2012. Povejmo na glas in jasno: brez Štrukljevega dovoljenja ni ekonomske politike, sam je ustava, parlament, opozicija, državni svet, mladina in vlada.

Napoved: strah, da možnost zaostajanja ali neizplačevanja plač ni neverjetna, je fundamentalno pretresel članstvo njegovega sindikata, skupaj z dejstvom, da si je ustavno sodišče dovolilo zavrniti dva referenduma, pomeni samo, da se bosta Štrukljeva retorika in delovanje radikalizirala. Ker ima več kot dovolj sledilcev, bo edina pot, da drži vlado v šahu in jo prisili, da se z njim pogajajo o vseh podrobnostih ekonomske politike, organizacija množičnih protestov.

Več: Finance