Ivo Kerže: Modernizem na teološki fakulteti

313
4569

Prijatelj, bralec mojih zadnjih člankov v Časniku, v katerih sem postavil duhovniške (isto)spolne škandale z vplivom besedil 2. vatikanskega koncila, mi je nedavno priznal, da je tudi po njegovem v današnji Cerkvi veliko modernizma, ampak ne zaradi koncila, temveč kljub njemu. Po njegovem namreč modernisti koncilskih besedil nočejo uporabljati, niti jih ne poznajo. Saj če bi jih poznali in uporabljali, bi jih ta besedila pripeljala nazaj k pravi veri. Oglejmo si, kako je s tem na tipičnem modernističnem besedilu, in sicer na članku p. Marija Osredkarja OFM v zadnji, januarski številki Časa. Obenem naj bo to priložnost, ob kateri se lahko naučimo prepoznavati modernistične tekste – tudi tam, kjer tega najbrž ne bi pričakovali – in ob kateri se naučimo ugotavljati, kaj je z njimi narobe.

Težave s spodnjo čeljustjo

Tema Osredkarjevega članka je vprašanje o tem, kako uskladiti trpljenje nedolžnih z Božjo dobroto. Vsekakor tema, ki je na mestu v katoliški družinski periodiki, čeprav bi menda odgovor na to vprašanje moral poznati vsak, ki je obiskoval verouk: Bog je ustvaril človeka svobodnega, zato je ta lahko grešil – trpljenje, pa je kazen za človekov izvirni greh in obenem, po odrešenju, prilika za pokoro ter zadoščevanje.  Pa me je vendar zanimalo, kako bo p. Osredkar izpeljal svoje razmišljanje, sploh glede na to, da vemo, kako v današnjih časih teologija v imenu enostranskega poudarka na Božji ljubezni in usmiljenju odriva na stran vidik Božje pravičnosti, greha in kazni. Toda priznati moram, da je bilo moje branje vse prej kot lagodno, saj sem od odstavka do odstavka z vse večjo težavo pospravljal na svoje mesto spodnjo čeljust.

Začnimo na primer s stavkom na začetku tretjega odstavka, kjer na vprašanje, ali je predstava, ki jo imajo džihadistični muslimani o Bogu, napačna, p. Osredkar pravi: »V skušnjavi smo, da bi na to vprašanje kar sami zase odgovorili pritrdilno in s tem potrdili, da je edini pravi Bog dober«.  Dobrohoten bralec bi rekel, da se je patru verjetno zatipkalo. Mar naš frančiškan misli, da Bog ni dober? Ali morda, da ne obstaja en edini pravi Bog? Ne. Nemogoče. Tu je nedvomno opravil svojo vlogo tiskarski škrat. Saj p. Osredkar, poleg tega da je redovnik, je tudi predstojnik katedre za osnovno bogoslovje na Teološki fakulteti, kakor stoji zapisano na koncu članka. Toda bolj, ko sem nadaljeval z branjem Osredkarjevega besedila, bolj sem videl, da ni šlo za pomoto, saj nas pisec kasneje informira, da Bog obstaja po nietzschejansko »zunaj kategorij dobrega in slabega« (15. odst.). To pa zato, ker je »Bog popolnoma drugačen« od vseh naših predstav, torej tudi od kategorij dobrega in zlega. Pri tem se sklicuje na drugega (dolgoletnega) teološkega profesorja in upokojenega nadškofa Antona Stresa, ki da je študentom to resnico »vedno znova polagal na srce in jih rotil naj si to spomnijo za vedno« (4. odst.). Po Osredkarjevem mnenju naj bi podobno menil tudi sam sv. Tomaž Akvinski (prav tam).

Zakaj torej sploh kristjani govorimo o dobrem Bogu? Po Osredkarju, skratka, ne zato, ker bi Bog res bil dober, pač pa zato, da bi mi postali dobri, ker tako prepričanje, taka predstava o Bogu je podlaga etike, »ki edina omogoča preživetje človeštva«. Krščanstvo postane tako po Osredkarjevem mnenju nekakšna kantovska funkcionalistična fantazma, ki sama po sebi ne vsebuje nobene resnice, a se je moramo držati, če hočemo živeti na svetu v znosnih razmerah, ali kot reče bolj prijetno avtor: »da bi postali dobri ljudje«. Krščanstvo je torej zanj nekakšen koristen opij za ljudstvo.

Modernizem v članku

Toda poglejmo, kako Osredkar utemelji svoja nenavadna stališča. Tu bomo videli, da naletimo na čisti modernizem, zlasti v obliki kot ga prinašajo koncilska besedila. Kakor sem že opozoril v enem od mojih prejšnjih člankov, je za modernista, kot ga definira sv. Pij X. v okrožnici Pascendi, značilno mnenje, da je prava vera lastna slehernemu človeku, saj da je izraz njegove globoke, podzavestne usmerjenosti k Bogu (Pascendi, 7. odst.). Modernisti dalje menijo, da ta občečloveški (po njihovem mnenju pravi) religiozni vzgib posamezna kultura potem bolj ali manj uspešno ubeseduje v oblikah različnih religij (Pascendi, 8. odst.). O tem podzavestnem religioznem vzgibu beremo še bolj izrecno v koncilskem dokumentu o nekrščanskih verstvih, češ, da ga najdemo od najstarejših časov »pri različnih narodih« (navedeni so potem hinduizem, budizem in »druge religije«): gre za zaznavanje in priznavanje Boga, ki »prežema njihovo življenje z globokim religioznim čutenjem« in ga potem »v zvezi z napredovanjem kulture« skušajo opredeliti »z natančnejšimi pojmi in v bolj pretanjeni govorici« (t. 2).

V Osredkarjevem članku najdemo ta ista stališča, le da v še bolj radikalizirani obliki. Zanj je celo sleherna podoba Boga, ki si jo ustvari neko obdobje ali neka kultura že kar razodetje Boga samega. Citiram: »Prepoznavanje Boga bomo imenovali razodetje, katerega sprejemanje bomo imeli za izraz vere. Ko trdimo, da se religija spreminja, mislimo, da se spreminjajo izrazi vere. In ker se izrazi odnosa do Boga spreminjajo se spreminja tudi podoba Boga. Bog se danes razodeva na drugačen način, kot se je pred tisočletjem. Obleka resnice se prilagaja ‘času’« (predzadnji odst.). Skratka, p. Osredkar tu ne trdi, da se spreminja le »obleka resnice«, torej način, kako jo izrazimo, pač pa resnica sama, saj zanj spada k »obleki resnice« o Bogu tudi to, kot smo videli, da je Bog dober. V bistvu za Osredkarja  resnice sploh ni, pač pa obstajajo le njene obleke, le videzi (ali interpretacije kot bi rekel Nietzsche) in ti videzi, ta mnenja so zanj Božje razodetje. To je hujše kot relativizem. To je z nadnaravnim obstretom obsijan relativizem. To je skrajno izpeljani modernizem.

Agnosticizem Osredkarjevega članka

Korenina tega Osredkarjevega (oprostite, ampak tu si moram dovoliti izraz) blasfemnega razmišljanja pa se nahaja tam, kjer se tudi po sv. Piju X. nahaja korenina modernizma: v agnosticizmu kantovskega (ali že prej nominalističnega) porekla (Pascendi, 6. odst.), tj. v zmotnem mnenju, da stvarnosti (zlasti pa Boga) ni mogoče nikakor spoznati. Osredkar jasno izpove to svoje prepričanje, da stvarnosti ne moremo spoznati v 7. odstavku, v katerem ugotavlja da so pojmi (reče jim tudi podobe), s katerimi spoznavamo stvarnost, naši subjektivni konstrukti in zato pribije čisto po kantovsko: »Poznamo torej podobo zunanjega sveta, ne poznamo pa zunanjega sveta samega na sebi«. Za Osredkarja, tako kot že za Kanta je stvarnost, skratka, das Ding an sich, brezimni X, o katerem ne moremo izvedeti prav ničesar. Zanimivo bi ga bilo vprašati (tako kot Kanta) glede tega X-a, kako to, da o njem ve to, da o njem nič ne ve – očitno torej nekaj o njem ve: protislovje tega stališča (ki ga najdemo že pri antičnih sofistih) je, kot vidimo, neizbežno. Toda tudi o tem protislovju se zdi, da p. Osredkar ničesar ne ve. Ker pa meni, da o stvarnosti ni mogoče spoznati ničesar, še toliko bolj meni, seveda, da ne moremo izvedeti ničesar o samem vrhu stvarnosti, o Bogu. Zato pa je za Osredkarja Bog, povsem zunanji vsem našim pojmom in torej tudi, kot smo že prebrali, »zunaj kategorij dobrega in zlega«. Glede Boga bi bilo sicer dobro pristaviti, kaj sv. Tomaž Akvinski, ki ga navaja v svojo podporo Osredkar, v resnici trdi o razmerju med našimi pojmi in Bogom: res je, da je za sv. Tomaža Bog popolnejši od pojmov, s katerimi ga lahko mi opisujemo, vendar ne zato, ker bi bil popolnoma tuj tem pojmom, pač pa, ker so v njem ti pojmi (kot so dobrota, védenje, ljubezen…) uresničeni na absolutno popoln način, ker je on absolutni vzrok teh pojmov, v vzroku pa mora biti vsebovano vsaj vse to, kar najdemo v učinku, ker vse kar je v učinku prihaja iz vzroka (prim. S. th., I, q. 13, a. 2).

Modernizem pri nas se ni začel s p. Osredkarjem

Tukaj se lahko zastavi vprašanje: kako smo prišli v Cerkvi na Slovenskem do situacije, ko je nek tako skrajni modernist, kot je to p. Mari Osredkar, predavatelj, še več predstojnik katedre za osnovno bogoslovje na Teološki fakulteti? No, del odgovora najdemo že v povedni referenci, ki jo navaja v članku. Mislim tu na profesorja Antona Stresa. Moram reči, da imam do nekdanjega dolgoletnega predavatelja filozofije na Teološki fakulteti nekakšen temeljni rešpekt in tudi občutek lojalnosti, saj me je ravno on (ne da bi za to vedel) s svojimi predavanji daljnega študijskega leta 1995-1996 navdušil za filozofijo. Z velikim zanimanjem in pripadnostjo sem še dolga leta za tem bral njegova dela, zlasti njegovo temeljno delo iz teodiceje Človek in njegov Bog (Celje 1994). Poglabljal sem se z leti v vire transcedentalistične naravne teologije, ki jo tam razvija, in se tako poglobil zlasti v Josepha Maréchala, pa tudi v njegovega nadaljevalca Karla Rahnerja.

Pred kakimi petimi leti pa sem na svoje veliko presenečenje ugotovil, da Maréchal, Rahner in celotna t. i. »Maréchal Schule« je daleč od tega, da bi predstavljala nekakšno neproblematično varianto tomizma, saj je od glave do peta prežeta z modernizmom zlasti v obliki, v kateri ga je obsodil papež Pij XII. v okrožnici Humani generis leta 1950. Gre namreč za zmoto, ki uči, da je človek po svoji naravi usmerjen k nadnaravnemu cilju, tj. k Bogu, da torej po svoji naravi hrepeni po njem. To pa pomeni, da sploh ne bi bil človek (bi izgubil naravo, definicijo človeka), če bi nehal hrepeneti po Bogu. To pa dalje pomeni, da milost nadnaravnega življenja, ni nekaj, kar bi Bog svobodno podaril človeku, pač pa nekaj, kar mu pripada po naravi, že po tem, da je človek. Posledično noben človek se ne more od Boga odvrniti in morajo biti vsi zveličani (kar je bistvo Rahnerjeve teze o anonimnih kristjanih). Poglejmo si enega izmed odlomkov, kjer Stres to v omenjenem delu izrecno trdi: »Zavestna in osebna religioznost potemtakem ni nič drugega kot zavestno priznavanje tistega razmerja, v katerem človek že vseskozi je in je zaradi tega razmerja – in samo zaradi njega – človek« (str. 282). Človek je, skratka, definiran po svojem odnosu z Bogom in se Mu zato ne more izneveriti, ker ne more nehati biti človek. Sedaj pa si še oglejmo obsodbo tega modernističnega nauka iz strani Pija XII. v Humani generis, ko omenja papež teologe, ki »maličijo pojmovanje zastojnskosti nadnaravnega reda, ko trdijo, da Bog ne more ustvariti umnih bitij, ne da bi jih usmeril in poklical k blaženemu zrenju« (30. odst.). Blaženo zrenje Božjega bistva je drugo ime za nebesa, saj v tem zrenju sestoji blaženost nebeščanov. Gre skratka za preoblikovanje modernističnega nauka, ki ga je obsodil sv. Pij X. v okrožnici Pascendi, ko je označil kot značilno modernistično prepričanje tisto, ki pravi, da je da je prava vera lastna slehernemu človeku, saj da je izraz njegove globoke, podzavestne usmerjenosti k Bogu (Pascendi, 7. odst.). Mimogrede: kako je to povezano s prej omenjenim agnosticizmom? Če stvarnosti ni mogoče spoznati, tudi Boga ni mogoče spoznati kot stvarno, objektivno obstoječega (prim. Človek in njegov Bog, str. 164, 203). Možno ga je pa po modernističnem nauku spoznati subjektivno, in sicer kot je na delu v naši subjektivnosti, tj. v našem hrepenenju po Njem.

Osredkarjev članek in 2. vatikanski koncil

Kaj torej poreči o tezi prijatelja, da se sedanji modernisti ne sklicujejo na koncil, saj bi se sicer morali počasi spreobrniti? P. Osredkar pač citira v članku koncilsko dogmatično konstitucijo Dei Verbum, a citira nek njen del, iz katerega ne sledijo njegove psevdokrščanske trditve; le-teh v tem članku ne podpira z odlomki iz koncila. Vendar, kot smo videli, bi jih lahko. In on to ve. In tu je problem s koncilom: da omogoča hereziji, da se širi med nami, ker najde v koncilu svoje kritje;  omogoča namreč ljudem kot je p. Osredkar, da mirno predavajo na teološki fakulteti in uničujejo vero naših bogoslovcev. Potem se pa seveda čudimo zakaj je vedno manj krstov, vedno manj porok, vedno manj mašniških posvečenj… Kako bo duhovnik s polnim srcem in z vso svojo energijo opravljal delo oznanjevanja in deljenja zakramentov, če mu na teološki fakulteti razni Osredkarji do neprepoznavnosti maličijo vero? In znova: ali se lahko čudimo spolnim škandalom med duhovščino, če je bila ta duhovščina vzgojena v nietzschejanskem prepričanju, da je Bog v resnici »onstran dobrega in zla«?

313 KOMENTARJI

  1. Še nekaj modernizma. Znani izganjalec hudiča pove, da ko uporablja stari Vatikanski obrednik (1614) za izganjanje, hudič beži, ko pa uporablja popravljenega, iz leta 1999 (spet JPII, kot pri zgoraj omenjeni neuspeli posvetitvi Rusije), pa SE HUDIČ KROHOTA, ker je popravljena varianta vredna le 1%, reče. Potrebuje posebno dovoljenje Vatikana, da lahko uporablja starega. Ostali egzorcisti pa molijo v veter in postajajo žrtve?? Glede na nekatere slovenske, je to zgleda dejstvo.

    Sveti pater Pij je pred smrtjo povedal, da bo Cerkev kmalu prevzeta od satana, a on tega k sreči ne bo več doživel. Videc je vedel, kaj prihaja. Morda pa je g. Kerže zadel vzrok.

    • Oče Gabriel Amorth je pravzaprav rešil Cerkev pred popolnim kolapsom, ko je ponovno izboril egzorcizem kot del cerkvenega zdravila za duše in odreševanja. To bi morali delati škofje, pa raje kofetkajo in menadžirajo kot župani (besede izganjalca), potem pa pošljejo nekaj NEPRIPRAVLJENIH izganjalcev, ki jih satan kmalu razseka na kose, mnoge pa ubije. In ker se modernizirana Cerkev boji satana, govori, da ga ni, naj ga pustimo na miru, pa bo tudi on nas pustil. Kar je norost, seveda, je pljuvanje po evangeliju. Namesto da duhovniki opravljajo popravila na dušah, ljudi pošiljajo k psihiatrom, ti pa imajo časa le 15 minut in na hitro spišejo diagnoze, ki ljudi zašijejo do smrti. A kar je od hudega duha, psihiater in psiholog ne moreta rešiti, in obratno.

      Itd, itd …

      • David,

        Fabrice Hadjadj, francoski filozof in esejist “judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja”, kot pove sam zase, že na začetku svoje knjige ‘Vera demonov ali preseženi ateizem’ (založba Družina, 2012) opozori na demonsko past, v katero se je ujel farizej v Priliki o farizeju in cestninarju:

        “Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«”
        (Lk 18,9-14)

        Hadjadjev komentar o tej priliki je takle: “Auu! Spet me je zadelo naravnost v obraz! Kajti kaj drugega pomeni ne biti opravičen, kot biti kakor hudič? Svetnik ni tisti, ki sedi v prvi vrsti,… svetnik je tisti, ki stoji daleč proč, ki še oči noče privzdigniti k nebu…”

        David, morda boste sprevideli, da je pomembno biti pozoren predvsem na lastno grešnost in morebitno delovanje hudega duha pri sebi.

        Težke sodbe, ki jih o grešnosti drugih ljudi (sebe mednje očitno ne prištevate, saj bi sicer pisali v prvi osebi ednine ali vsaj prvi osebi množine), v svojih komentarjih otresate kot iz rokava, pričajo, da grešnost ugotavljate predvsem pri drugih in ne pri sebi. Tako kot farizej iz prilike.

        Ali znate pri sebi prepoznati delovanje hudega duha ali mislite, da sami ne morete postati njegov plen? Če menite, da ste, medtem ko s prstom kažete na soljudi in naštevate njihove grehe, sami zaščiteni proti delovanju hudega duha, se kruto motite.
        Takrat ste hudemu duhu v največje veselje.

        • Gospa Vanja,
          zmenimo se tako: soditi moramo, ne smemo pa obsoditi. In ker krščanstvo v teh krajih izumira in ker so odgovorni škofi, je sklep enostaven. Obsodbo bo pa povedal Bog.

          Ja, besede gospoda Davida so težke, še težja pa je bedarija z birmo. In še težji je pa naš molk o polomija pri birmi. Mimogrede, se zavedate, da so bila obdobja brez papežev in obdobje s tremi papeži? Zakaj najbi o tem molčali?

          • AlFe,
            ne vem, kaj in s kom bi se vi hoteli zmeniti. Z menoj tu pač ne boste sklenili kupčije, kajti pisano je drugače, kot bi vi želeli brati:

            “Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.« (Mt 7,1-5)

          • Brat, ki greši

            »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. (Mt 18, 15-17)

          • Ja, AlFe, najprej na štiri oči, potem na šest ali osem oči, potem pred Cerkveno občestvo, nikoli pa na internet 🤪

  2. Uf, tak nivo, ton in okoliščine članka niti niso vredni kakšnega globljega komentarja (sklicevanje ob tem na Jezusovo strogo očitanje farizejem je pa prav banalno).
    Za vse tiste pa, ki bi želeli pa malo poglobiti in zanalizirati pogled na podobo Boga, ki jo slikajo nekateri zgornji komentatorji, pa res priporočam (v prispevku je tudi o Favstini Kowalski mimogrede) naslednje predavanje (zahteva sicer nekaj recimo intelektualnega napora…):

  3. Žalostno in prav strašljivo je, da črni opravlja takšno delo, videno v filmčkih pri komentarjih Davida. To je boj, nenehni boj. Še huje pa je, da tudi katoličani podlegajo pravljicam ta hudega. Tudi s tem, ko se v dobri veri spravijo na tiste, ki razložijo, kaj se dogaja v ozadju.

    Naletim tudi na take, ki imajo vse zakramente, pa rečejo, da je to krščanstvo kar nekaj. In zmoti jih tudi potem vsa mlačnoba kristjanov, da ne znamo argumentirati, biti v polnosti kristjani.

    Kleni kristjan pa ne halucinira, da hudih, satana in pekla ni in prebral je recimo vsaj nekaj življenjepisov svetnikov. In verjetno se mu zdi absolutno nezaslišano, da Slovenija še nima uradnega svetnika. Zadnjič je ga. Vanja spraševala, češ od kje, da so imeli v kleru osebna videnja svete Favstine Kowalske za halucinacijo? Preberite si prosim v življenjepisu o tej svetnici in si oglejte v kakšnih odličnih filmih o njej, kako so jo sestre poslale na mučen pregled k psihiatru, če je pri pravi, da ni histerična?!? To je bil samo en tak grozljiv manever sosester, bilo pa je tega še mnogo mnogo. Za zjokat. Kot pravi Alfe, da ne bi o tem govorili? Saj to vse piše v teh knjigah.

    Samo še to, ta stran je skrila prvih 123 komentarjev tega članka, tako da moram kliknit spodaj levo “Starejši komentarji”, da jih odpre in obratno, ko se ti odpro, skrije novejše od 124. naprej.

    • Hugo,
      vidva z Davidom očitno ne potrebujeta ostalih sogovornikov, sprejemata samo istomišljenike.
      Besede ostalih sogovornikov razlagata in obračata po svoje, kakor jih niso izrekli in kakor vama je ljubo, samo zato, da lahko sukata svoje monološke mline po enem in istem vzorcu tisočkrat naokoli. Ker sta .nadležna in vsiljiva kot Jehovci, vaju redki vzamejo zares, četudi bi mogoče imela vmes kaj pametnega in koristnega za povedati.
      Preroka pa taka…

  4. AlFe, Gospod je s teboj, Hugo, dobro si povedal. Za nekatere zajedljive v svojo škodo pa je videti, da nimajo osnov, ne berejo natančno, ne poznajo resnične Cerkve in zato jim je težko kaj odgovoriti tako, da bi jim koristilo. Pa bi jim Gospod rad pomagal, a ne sprejemajo.

    Prosim ne bodite v zmoti, da David govori stvari sam iz sebe. Govori, kakor povedo svetniki in izkušene Božje duše. Vsak stavek, ki ga tu napišemo, je neštetokrat dokazljiv in se ga da zagovarjati s citiranjem Cerkvenih avtoritet, ki niso padle na izpitu. A tu ni toliko prostora za vse stvari odgovarjat. Pa še nekaj: NIHČE NE MORE KAJ DALJŠEGA NAPISATI, DA SE V TEM NE ODRAŽA NJEGOVO ŽIVLJENJE. Ni se mogoče sprenevedati več kot tri odstavke, zato so tudi zapisi ljudi ljudje sami; naši zapisi so naša dela in tudi po njih se da spoznati stanje duha in s kom si zaveznik. Možnosti pa sta samo dve: z Bogom ali hudičem. Tretje poti ni. Tudi to so besede svetih.

    Omenjen je pater Marko Rupnik: zakaj ne stopite do njega in ga povprašate za mnenje o teh pisanjih tukaj, in boste presenečeni. Pater Marko je zdaj v fazi poglobitve.

    Vsi opomini, ki jih tu pišemo torej prihajajo IZ CERKVE SAME, od Božjih v njej. Istočasno pa se oglašajo tudi ljudje, ki jih preganja ali celo obseda hudi duh. Ta pa je strašen strateg. Je pa tudi zelo neposreden, ko stopiš na njegov teritorij. To so besede svetih.

    Izganjalci, ki morajo to opravljati namesto škofov, povedo strašne stvari. Kako je Cerkev postala jalova na področju izganjanja hudih duhov; potem so poslali slabo pripravljene izganjalce in rezultati so včasih strašni. Eden pove: “PET IZGANJALCEV – PET TRUPEL.” Tudi pri nas se dogaja.

    Drugi primer: izganjalec se je ob manifestaciji satana zmedel, in v imenu Jezusa Kristusa izgnal hude duhove v konje bližnje kmetije. Ti konji so ga ob prvi priliki, še isti dan, ubili. Totalno neznanje, komentirajo poznavalci.

    Tako se dogaja, ko Cerkev pozablja na temelje odnosa z Bogom in nehote postane nepazljiva. Tudi teološko. Takšen je današnji profani čas. Satan pa je izjemen strateg in počasi osvaja svoje ozemlje v Cerkvi. Zdaj je prišel do samega softwera in začenja spreminjati katoliški nauk, kot tudi sveto mašo (ki je sama po sebi egzorcizem) in gledanje na hudiča.

    Duhovniki povedo, da obstaja nekaj sort duhovnikov: nekateri ne verjamejo v satana, drugi verjamejo, a ga puščajo na miru v jalovi želji, da bo tudi on pustil njih na miru, tretji se ga lotijo, a so sami nečisti in satan jih uniči na prafaktorje, četrti, teh je najmanj, pa se oprimejo znanja starih svetih in so uspešni pri širjenju Gospodovega teritorija.

    Kdor ne verjame v moč satana, tudi v Cerkvi, ne verjame evangeliju. Takšen klerik je torej hudičev. To je mnenje svetega Janeza Pavla II., ne moje.

    Bom zaključil v naslednjem komentarju.

  5. Nadaljujem. To niso moje besede. To so besede znanega izganjalca hudiča, ki je deloval na področji desetih milijonov ljudi – bil je sam.

    Jezus svojim izbranim daje 4. naloge:

    1. Pojdite po vsem svetu,
    2. oznanjajte evangelij,
    3. ozdravljajte bolnike,
    4. izganjajte demone.

    Hmmm. Kje so škofi, ki ozdravljajo bolnike in izganjajo demone? Prva stoletja je vsak kristjan izganjal demone. Ker pa je potem nastal velik cigumigu, kakršen je danes pri binkoštnikih in drugih protestantih, so izganjanje prenesli le na škofe. Zelo dobro. A škofje so počasi stvar nekako pozabili, za stoletja, ni bilo resnega dela na tem segmentu. Pred morda 25 leti pa s stvar spet malo obudili in naložili duhovnikom.

    Merilo za naslednika apostolov je jasno: hodi po svetu, oznanja evangelij, da je Jezus tu, z nami; ozdravljaj bolnike (skrbi za vsaj enega bolnega!); ter izganjaj demone na posreden ali neposreden način.

    Kateri od naših modernih dobrih gospodov škofov je tak? Pa jih sicer spoštujem.

    BREZ TEGA JE CERKEV JALOVA, ukvarja se samo še z iskanjem olajšanj pri nauku, kar pa seveda vodi hudi duh.

    G. Kerže ni pisal proti g. Osredkarju, ampak proti sprevrženemu nauku. In g. Mari ni navaden človek, ni padla oseba, je brat, ki zdaj razume. Zato danes že misli drugače, pojdite ga vprašat. Pojdite ga vprašat. Gospodova ljubezen je neposredna, samo prikloniti se mu moramo. Gospod ni daleč. Tukaj je, in ni iluzija našega uma, če takrat začutimo milost, ki nas SPREMENI.

  6. Čeprav nekateri neumni komentarji pod videom govorijo, vedimo, da pri očetu Amorthu NIKOLI NI BILO NIČ FAKE, saj je bil senca vsaj dveh od zadnjih papežev. takole se odziva satan, ko stopiš na njegov teritorij, pa naj je to oseba, kraj, družba ali kak faks. Skušajte zaznati ljubezen, ki jo ima oče do žrtve satana, kljub neizprosni bitki:

    https://www.youtube.com/watch?v=y-1iNc7NzNM

  7. Prijatelj mi je nedavno po mejlu podal oceno komentarjev, ki so kritični do mojega članka:
    “Oni so obrnili debato od argumentirane kritike Osredkarjevih herezij na to na kakšen način bi ti moral postopati z njim.”
    Tudi jaz imam podoben vtis. Zdi se mi, kolikor vidim in poznam tudi širši okvir, da je to značilno postopanje modernistov (ter levičarjev na splošno), da se ne gredo radi vsebinske debate, pač pa skušajo diskreditirati človeka, ki določeno (njim neprijetno) vsebino pove. Očitajo ti ton, slovnične napake, frizuro in še nevemkaj…

    Glede p. Rupnika, ki se nekateri tu nanj sklicujejo… se pa res že dlje časa pripravljam k temu, da bom o njem kaj napisal (glede na magnetični vpliv, ki ga ima na slovenskega katoličana). Upam, da bom uspel to storiti kmalu.

    • Saj ravno v tem je težava, gospod Kerže – da v gornjem članku niste zgolj argumentirano razpravljali, temveč ste se spravili nad osebo p. Osredkarja, da bi ga z nekaterimi označbami diskreditirali oz.diskvalificirali (razvrednotili njegovo poklicno usposobljenost).

      V enem svojih komentarjev navajam nekaj vaših postopkov, ki to dokazujejo.

      Vse, kar napišem v svojih komentarjih na tem forumu, so izključno moji premisleki, nimam prijateljev, ki bi mi prišepetovali, kot se nanje sklicujete vi in komentator David
      (mimogrede, slednji vam ne dela prav velike usluge, ko se oglaša v vaš bran, ampak recimo, da na to nimate vpliva)

      • Ne, ne, gospa Vanja, Vaš problem je v tem, da se vsebine tega kar sem povedal niste niti dotaknili in ste se spravili le na formo povedanega. Najverjetneje zato, ker ne veste kako bi kontrirali vsebini: toda, puščam se presentiti, izvolite, dokažite, da p. Osredkar ni modernist.
        MMG:
        1) kar zadeva ton in diskvalifikacije: p. Osredkar si je ta ton zaslužil glede na to, kar je napisal, s čimer se je tudi sam diskvalificiral – jaz sem le to pripeljal bolj na plano.

        2) kar zadeva tezo, ki sem jo nekje zaznal, da bi moral patra prej osebno posvariti in šele nato javno nanj opozoriti, pa ugotavljam, da sem ravnal v skladu s tem, kar pravi sv. Tomaž v S. th., II-II, q. 33, a. 7, c: “Circa publicam denuntiationem peccatorum distinguendum est. Aut enim peccata sunt publica, aut sunt occulta. Si quidem sint publica, non est tantum adhibendum remedium ei qui peccavit, ut melior fiat, sed etiam aliis, in quorum notitiam devenit, ut non scandalizetur. Et ideo talia peccata sunt publice arguenda: secundum illud Apostoli, I ad Tim 5, 20: Peccantem coram omnibus argue, ut ceteri timorem habeant.” Vidimo, da se pri tem sklicuje na Apostola. Ampak kot rečeno, to samo mimogrede. Sicer pa izvolite, izvolite. Prikažite nam, kako je p. Osredkar pravi antimodernist.

        • Pater Osredkar lahko da je modernist. Lahko je še kaj drugega. Vendar je tudi predstojnik in kritika mora biti temu primerna. Vašemu argumentiranju nihče ne oporeka, zato ni potrebno nikomur dokazovati da je p. Oredkar antimodernist. Vendar pa morate znati tudi potrpeti z nevednimi ali zavedenimi in se ne delati Kristusa. Zlasti nekemu predstojniku ne morete rušiti avtoriteto z osebnimi diskreditacijami. Ne sodite preden pride Gospod.

      • Disvalificiral se je sam, s tem kar je napisal v Slovenskem času – jaz sem to le pripeljal na plano.
        Ton je bil temu ustrezen.
        Da nisem navajal argumentov, da je p. Osredkar modernist je seveda čista laž, ki jo lahko uvidi vsak, ki moj članek prebere. Na vrsti ste v resnici Vi: prosim, če imate vsebinske protiargumente, jih navedite. Pokažite nam, da p. Osredkar ni modernist.

        • Gospod Kerže,
          ne sprevračajte mojih besed.

          Nikjer ne trdim, da niste ničesar argumentirali, temveč pravim, da niste razpravljali zgolj o argumentih, kot pritiče doktorju znanosti, temveč ste se v svojem članku nad patra Osredkarja (ne poznam ga ne osebno ne na daleč) v veliki meri spravili ad hominem (kar so zaznali tudi drugi komentatorji, ne le jaz), začenši z očitki o temeljnem neznanju in blasfemiji vse do vrhunca, ko ste zanićljivo zapisali, da “razni Osredkarji do neprepoznavnosti maličijo vero” in takojci pripisali, da se nimamo kaj čuditi “spolnim škandalom med duhovščino, če je bila ta duhovščina vzgojena v nietzschejanskem prepričanju…”.
          Tako ste bralcem namignili, da je (bo) g. Osredkar kot “ničejanec” odgovoren najmanj za (bodoče) spolne škandale med duhovniki, če ne za kaj hujšega. Manipulacija par exellence. Čestitam!

          Vaši očitki, ki letijo na predstojnika katedre za osnovno bogoslovje na ljubljanski Teološki fakulteti, so zelo hudi in grobi. Že zato bi terjali možnost, da napadena oseba odgovori. V resnici pa ne vemo niti tega, ali je bil g. Osredkar poučen o vašem prostem spisu tule na Časniku ali ne.

          Kdo ste (razen da ste profesor filozofije) in odkod vaša avtoriteta, da arbitrarno določate, kaj je in kaj ni modernizem in blasfemija v katoliški Cerkvi?

          Kdo nam, navadnim smrtnikom, ki ne znamo na pamet citirati celih traktatov v katinščini, zagotavlja da se dejansko ne prepirate o oslovi senci?

          (Nalašč banaliziram vaše “umotvore”, tako kot ste vi v svojem članku že uvodoma banalizirali temo, ki jo je p. Osredkar obravnaval, češ da bi odgovor na to moral poznati vsak – po vašem bržkone še mladoleten – veroučenec, a da vas je kljub temu zanimal patrov razmislek
          Za vsak primer, da ne bi kdo zgrešil poante vašega pisanja, ste bralca že vnaprej obvestili, da bo vaš članek “priložnost, ob kateri se lahko naučimo prepoznavati modernistične tekste – tudi tam, kjer tega najbrž ne bi pričakovali – in ob kateri se naučimo ugotavljati, kaj je z njimi narobe”. Če to ni poskus manipuliranja bralčevega mnenja v svojo korist, ne vem kaj je.)

          Čudno, da ostali učeni, versko izobraženi in modri možje, kot so npr. uredniki verskega tiska ter profesorji teologije na Teološki fakulteti niso prišli do takšnih zaključkov, kot ste jih vi v članku izpostavili?
          Je to, kar vi predstavljate, da je narobe, res narobe ali sploh ni narobe?
          Če vsaka vaša beseda drži kot pribita, ste mar ravno vi – ob komentatorju Davidu, se razume – od Boga najnavdahnjenejši človek daleč naokoli??
          Po mojem niste…

          Zaradi zgoraj predočene manipulatorske narave vašega pisanja, se z vami ne mislim spuščati v vsebinsko debato. Kjer je že forma tako grešno neverodostojna, postane vsebina enako vprašljiva in pravzaprav nepomembna.

          Bodi dovolj. Lahko zopet napišete, da ne odgovarjam vsebinsko, ker nimam protiargumentov  – jaz pa vem, da se na vaš način nočem pogovarjati z vami.

          • Moje mnenje je, da si čisto zabredla, iz enostavnega vzroka: Gospodovo delo je to, ti pa mu osporavaš na levičarski način.
            Gospod to vidi in posledice bodo zagotovo. A to je pač tvoja odločitev in pravica. Tvoj ton je stokrat strupenejši od kakšne K. besede. Ne vidim pa še kakšne pravčnice, da bi te opomnila, kot sestra sestro, da ne moreš živeti brez nenehnih poskusov delanja zdrah in osebnih podtikanj. Kar ti čutiš še g. O. ne bi potrdil.

            Včasih ljudi neznanje potegne v strast, strast v greh in potem so posledice ne glede na kesanje in Medžugorje: grozne.

            Pa ne zameri, a Osredkarjev spis je brez vsakega dvoma najčistejša HEREZIJA. In videli smo, kaj vse se predava na TF in dokazali, kaj moderniziran pristop prinaša Cerkvi: propad VERE, NEMORALO, mrtve duhovnike, osip, nenadzor in pomanjkanje avtoritete, odhod množic mladih k drugim “duhovnim” ponudbam, grehe duhovščine na katere mediji samo čakajo, ter navsezadnje tudi strahovita islamizacija Evrope, ki bo pripeljala do uresničitve tretje fatimske prerokbe, četudi so zanjo zadnji papeži rekli, da ni tako zelo pomembna, da se je že zgodila in da se ne sekirat, vse je Ok. To pa je govor tudi Lažnika, on ima isto foro.

            Ne znebim se občutka, da 90% slovenskih kristjanov bolj podpira vljudno kulturno kurbanje, kot pa Resnico, katera vedno prihaja precej direktno v srce in glavo. Zato pa smo, kjer smo.

            Pa mnogo veselja ti želim!

          • Kakšna vrhunska hinavščina, David – najprej me obdate s svojimi strupenimi žveplenimi parami, nato mi zaželite mnogo veselja!

            Ste preverili, od kod vam navdihi za vaše klobasanja? V njih ste podali dovolj nesramnih opisov soljudi, da lahko mirno zaključim, da se za vašo krinko bogoljubnosti skriva veliko človeške hudobije.

            Ni treba biti internetni forenzik, da človek ugotovi, kaj je vaša agenda. Kjerkoli se znajdete: ali na že omenjenih blogih, kjer se predstavljate kot Jona ali med komentarji na Cestnikovem blogu, kjer uporabljate isti vzdevek in seveda tukaj, klobasate zelo podobno in nikoli ne zamudite priložnosti za pljuvanje po duhovščini. Pod pretvezo česarkoli že…

    • Brat Ivo, prav imaš, a morda si še premlad, mi pa to levičarstvo – v Cerkvi ali izven nje – doživljamo že od porodnišnice naprej: jedka demonska podtikanja in osebno napadanje, in ko desnim na koncu le popusti živec in rečejo tršo besedo (recimo na TV), očetovsko, potem pa imamo pogrome vseh medijev in še celo kao desni se priključijo. Tudi tu je del komentatorjev takšen, a med njimi vidim tiste, ki iskreno iščejo, a so zaradi težke preteklosti tako oskrunjeni, da ne znajo še sprejeti, kar bi jim Gospod tako rad naklonil. Hudi jim ne dovoli.

      In le napiši kaj o patru Marku, a malo premisli, če je pravi čas, kajti Marko je zagotovo sprejel neke pretekle namige, iskren je, zdaj je v novi prenovi, in počakaj najprej, da se spet kaj oglasi, da vidimo razliko. Vsakega vidnega Cerkvenega dostojanstvenika se vedno zelo veselim, če slutim, da je dokončal spreobrnjenje in upam, da bo začel govoriti o samem srcu vere: LJUBEZNI DO GOSPODA. In škofje morajo hoditi po pokrajinah, oznanjati neoskrunjeni evangelij Boga z nami, ozdravljati bolne in izganjati demone, da so lahko avtentični. Zdaj pa večino stvari opravljajo zunanji psihologi in psihiatri ter kemija. Izganjalci pa so pogosto hudo tepeni.

      Ko bo ta beseda začela teči iz ust posvečenih, poleg opominjanj o morali, bo Slovenija začela počasi lesti ven iz te jame. Vendar sem še malo v dvomih, kajti kot sem povedal: če te zmeden guru požegna, boš zmeden in tako imamo lahko celo kolekcijo zmedenih gurujev, če bodo spregledali, kar smo tukaj pisali.

      Ko pride Gospod, se živelj vedno cepi na dvoje, na troje: na gorečne in zaupljive, na jedke in omledne, ter na sovražne. Jedki in sovražni vse počno na osebni ravni. Radi bi ruvali svoj ego z egom “nasprotnika”. Po tem še prav posebej slovijo nekatere ženske. Pod krinko predanosti Cerkvi. Videli smo zgoraj, predzadnji posnetek, žensko, kako vdano je molila in še križ držala v roki, ko pa je pater nanjo položil dlan in satanu ukazal umik, je ponorel. To je dokaz, da v Cerkvi zlahka ždijo demoni in počasi osvajajo teritorij. To so besede škofov in morda celo kakega papeža.

      A pametnim neovrgljivi Božji argumenti kažejo pot. Nihče ne more z ničemer Božjim spodbijati kar je pisal g. Kerže in kar smo nakomentirali tukaj njemu v podporo. Lahko se le osebno zajedajo, a povedali smo: v svojo trajno škodo.

      Gospod je z nami, Gospod je tukaj, če ga ljubimo, in ljudje ga srečujejo skozi razne podobe, merilo resničnosti srečanja pa je le eno: TRAJNO SPREOBRNJENJE in novo življenje, ki ne pada več na finte zvijačnih teologij. A to je vsakomur dano le po Božji milosti, če ni zajedljiv do Resnice.

        • Brat Ivo, čudim se in čudim, da je končno Gospod poslal nekoga, ki lahko na višji ravni pove, kje so zdrsi, pove iz ljubezni do neodrešenih duš in Gospoda. In svojih otrok. Čudim se, čudim, kako Gospod vedno znova pošilja milost in priložnosti, a vedno dopušča, DA ČLOVEK SAM IZBERE ALI BO NA POTI DEMONOV (četudi vernih), ali na poti Jezusa, ki je jasne besede govoril in jasne zahteve postavil in ne dovoljuje sprejemati česarkoli za sveto.

          Razumeti pa moramo dekadenten čas in tako duhovnost, ter govoriti iz ljubezni. Ko pa kdo pride direktno, potem pa je potreben direkten odgovor, ki ga noben argument sveta ne more niti zatresti. To je znamenje Jezusa.

          Veselje, veselje: Gospod govori!!!!

  8. Bog blagoslovi brate antimoderniste in Bog blagoslovi brate moderniste. In ljubite se med seboj, kot vas uci Jezus.

  9. Vsebine nam dajte, gospa Vanja, vsebine.. nehajte s tem Vašim prepisovnajem tona.
    Če sem povedal kaj vsebinsko napačnega, povejte, in ne obešajte se na to ali je mašenca take ali drugačne barve. Saj veste: ali piše kaša se al’ ka///a… Pojdimo k stvari sami.
    Poleg tega: Meni se zdi, da ne razumete mojega tona, ker ne razumete teže tega, kar sem p. Osredkarju očital.
    MMG: glede tona, saj verjetno veste kakšen blag ton je ubral sv. Nikolaj do Arija na Nicejskem koncilu…
    Herezija je težka stvar, veste. Poglejte: ali bi bil po mnenju upravičen podobno oster ton, kot sem ga ubral do p. Osredkarja, če bi se znašli pred teologom, ki zagovarja pobijanje Judov v plinskih celicah. Verjetno se boste z mano strinjali, da bi bil tak ton na mestu. Toda poglejte: herezija je hujša stvar, sicer ne ubija (nujno) telesa, ampak pripravlja duše za večno pogubljenje.

    Svetujem vsekakor v branje okrožnico Pascendi, glede katere sklepam, da je še niste prebirali. Se motim? No, vidite. Berite, berite. Dobro vam bo delo, boste videli.

  10. Še en komentar k tej razpravi. Namenjen je vsem, ki to berete. Veste zakaj modernisti ne marajo vsebinske razprave? Veste zakaj reagirajo le na to kako je bilo nekaj povedano in ne na to kaj je bilo povedano? Odgovor najdete zgoraj v članku: ker so agnostiki. Ker so prepričani, da stavrnosti ni mogoče spoznati, zato pa se obešajo le na formalne vidike razprave, obnašanja itd. Isto kar velja za njih si lahko ogledate pri Kantu: tudi njega agnostiiczem, ki ga izpriča v Kritiki čistega uma, pripelje do etičnega formalizma, ki ga razgrne v Kritiki praktičnega uma. No, in ko pogledam kako je naš slovenski um nagnjen k takemu formalizmu, se potem res vprašam, ali ni imel Milan Komar prav, ko je pred davnimi desetletji imenoval Kanta glavnega slovenskega “cerkvenega očeta”.

    • Zadetek. Taki pač smo, to se kaže od sadistične birokracije, sadističnih učiteljic po šolah, zanemarjenem zdravstvu in tudi v naši ubogi Cerkvi, ki nima jasne smeri.

      In hvala za razlago, strinjam se z njo: AGNOSTIKI SO, kljub sedenju v klopeh. Gre se le za versko formo, torej ime, ugled in ponos. Zunanja stran kozarca. Sicer pa so demoni, če verujejo, da Gospoda ni mogoče ne srečati, ne spoznati. Za njih je panteistični del hinduizma, budizem in islam z luteranstvom. Ko naletijo na starega kristjana pa ga želijo pohoditi.

      Rabijo čaaaaaas.

    • Bog vas blagoslovi, gospod Kerže 😊

      Mmg: ali sta se z gospodom Osredkarjem medtem že kaj čula, da bi mu jih nekaj napeli še osebno? 😉

  11. Pa še jaz Vanji povem, kar tudi Jezus vidi: velika osebna zasvojenost s samo seboj, to se jasno čuti. Zato ne more videti ne slišati, brat Ivo. Vidi le svojo travmo. In nobenega argumenta nima, samo sikanje. In zavrača ponujeno veselje, pa naj bo pač brez odslej, saj Gospod ničesar ne vsiljuje.

    Nekaterim so zaman vse lepe besede in razlage, ko je oseba iz takih in drugačnih vzrokov v strasti, v transu. A ta trans bo drugačen: ko ga bo konec, bo prepad. Kdor toliko LJUBEZNI popljuva in toliko materinega mleka v strup spreminja, zagovarja heretike – tisti ima njihov delež. To je Božja Beseda.

    Mi pa kar lepo naprej, bratje: mnogi se spreobračajo, mnogi spoznavajo nehotene zmote in le redki bodo besno trmasti do bednega konca. To so le tisti, ki ne verjamejo, da je Jezus tukaj, z nami, in da kdaj koga izbere, da govori skozenj. Zdaj je bil to brat Kerže in lahko rečem le eno, kar jasno vidim: ubog kdor pljuva po tistem, ki opominja na resnično (ne le namišljeno) herezijo! Očitno se je začel boj na nož. Kot je bil v apostolskih časih. Očitno satan uporablja mnoge, da bi prekril svoje zahrbtno širjenje teritorija v katoliški Cerkvi. Očitno mnogi katoliki še enega svetnika niso dobro preštudirali, da bi se jim sploh sanjalo, kam jih pelje življenje na strani potuhnjene zvijače.

    Na tem svetu sta le dve vrsti ljudi: tisti, ki prepoznavajo blagoslovljene, ki prihajajo v imenu Gospodovem, in tisti, ki prve gnjavijo vse do svojega končnega padca. Kaj pa bi bilo, če ne bi bilo sikajočih, ki so brez vseh argumentov? To bi bil znak, da smo zares v zmoti. Kajti če hudiču ne stopiš na rep, imaš blažen lažen mir v svoji zmoti. Vse to sikanje in cviljenje pa dokazuje, da je to Božje delo. Ki ni proti nikomur, je pa proti ZMOTAM.

    Ki ni proti nikomur, je pa proti ZMOTAM.

    • Bog vas blagoslovi, David 😊

      Mmg čisto blag opomnik: ste danes že naredili kakšno dobro delo za svojega bližnjega?
      Kajti ne le besede, tudi dejanja bodo štela 😉

      • Glej draga Vanja, bipolarne motnje se ne zdravijo na portalu, kjer se operira z večnimi, nespremenljivimi dejstvi in argumenti, sicer mora grešnik svoj strup sam spiti in prebavljati.

        Vseeno ti še enkrat želim veselja, a brez hinavščine, ki se zazna v tvoji voščilnici. Skrbim za bolnika, pa tudi pisanje tukaj je seveda dobro delo, razen za satana, zanj pa to ni dobro delo.

        • David,
          pa ne, da bi me napotili k psihiatru? Ali ni za take, kot sem jaz, vaša prva izbira eksorcist? 🤔

          Vidite, dragi bralci, tako človek gor plača, če preroku ugovarja… da mu ta, kot pravi dušebralec, poleg levičarstva, katolisičje narave, histerije, zasvojenosti s seboj in še marsičesa hudega… na koncu diagnosticira še bipolarno motnjo 😁

          Zdaj pa resno, še enkrat – Bog vas blagoslovi, David! Sočustvujem z vami v vaši skrbi za bolnika. Po dvanajstih letih izkušenj z oskrbovanjem težko pokretne mame, zelo dobro vem, kako je to naporno in koliko osebnega odrekanja terja od oskrbovalca. Pred letom dni se je mama poslovila.

          Priznam, da imam zadnje čase precej več časa izključno za lastno rabo, ki ga kdaj pa kdaj potratim tudi na temle portalu.
          A vseeno upam, da mi tukajšnje komentiranje ne bo v pogubo in mi bo Bog nekoč milostljiv sodnik…

          • Požvižgaš se ti na opozorila, provociraš naprej in tvoje “voščilnice” niso sprejete za iskrene. Od kod ti ideja, da bo Bog sodil NEKOČ? Modernizirana varianta? Do takrat pa lahko grešimo?

            Gospod sodi kar sproti, če kakšno naduto dete ne posluša. Sodi pa tako, da PUŠČA, kar je bilo posejano.
            Dokler kesanje ni res iskreno.

  12. SLO kristjani smo molčali, ko smo na zgoščenkí videli onečaščeno Brezjansko Marijo. Molčali smo, ko se mariborska škofija podala v tveganja. Molčimo, ko “ekonom Kraševec” ostaja ne kaznovan. Nimamo utemeljih stališč (kaj šele rešitev) proti splavu ali evtanaziji. Vmes bi lahko napisala spisek zadev, ki v tihosti tečejo mimo nas, a ne v našo korist. A ne želim poglabljati občutkov “da nič ne moreš”!
    Rekla bi, da ne znamo zavzemati stališča, jih zagovarjati in braniti.
    Hvala Bogu, da se je g. Ivo Kerže izpostavil, in to ne prvič.
    Ne strinjam pa se s kritiko in “navodili”, kako naj bi to počel. Vsak, tako tudi p. Osredkar, ki se oglasi v javnosti, mora računati na najrazličnejše odzive in se z njimi spopasti. Pustite gospodoma svobodo in si vzemite čas za razmišljanje o sami tematiki: o modernizmu ali tradicionalizmu in posledicah za našo vero in vero naših zanamcev. Nismo na tekmi citatov iz Sv. Pisma, ali videnj Sv. Faustine. Smo priče spopadu, ki poteka po vsem svetu.

    • Veronika, mislim, da nisi dobro razumela. Vanja, ti, marta, sta pravi primer v čem ste ženske nepogrešljive. In kako bi Cerkev brez vas propadla.
      Kraševec je prav, da je nekaznovan. Saj ga ni za kaj kaznovati. Za napuh? Za to se še ne gre v zapore. Kaznovani so pa kar fejst, s škofom Krambergerjem na čelu. O sami Božji kazni pa raje niti ne pomislim.
      Takole napadati škofe in predstojnike se ne dela. Niti s sklicevanjem na Jezusa. Ali še najmanj.
      Če imata gospoda spoznanje, naj imata tudi potrpežljivost, ki jo terja ljubezen. Sicer je njun greh napuha večji od Osredkarjevega modernizma.
      Kdor vidi mene, vidi Očeta, je rekel Jezus. In dvomim, da tega ne bi vedela ne g. Osredkar, ne g. Stres, kot pravi David. Stvari so očitno vzete iz konteksta in prešle v pravi obračun. Vendar jalov. Prazen.

  13. Poglejmo še tole bolečo zmedo, potem pa Resnico.

    1. Zmeda. G. Osredkar piše o sv. Tomažu Akvinskem, ki je razmišljal, da je Bog v resnici POPOLNOMA DRUGAČEN, KOT SI GA LAHKO PREDSTAVLJAMO. In da je prof. nš Anton Stres študentom vedno znova polagal na srce in jih rotil, naj si to zapomnijo za vedno.
    ???????????????!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    Katastrofa, katastrofa. Žalost … Kaj naj si misli mašnik, ki dviga Najsvetejše pred polno cerkvijo? Kaj on dviga, če je Bog v resnici popolnoma drugačen??? Zakaj narodu ne pove: “Glejte Jagnje Božje, ki pa ni takšno, ampak je čisto drugačno!” ? Ne bom več o tem, hudi duhovi začno imeti veselico.

    2. Resnica pa je takale, povsem obratna:
    Znani duhovnik razlaga, da ga je ob štirih zjutraj zbudil mladenič, najstnik, v srajčki, zunaj pa je bil februar. Prišel je nekaj km daleč po pomoč. Joče. Povabi ga v kapelo. Ko dvigne roko nadenj, da ga blagoslovi, fant ponori. Začne se boj na življenje in smrt: močni udarci, razdejana kapela, duhovnik v knockdownu. Potem začuti misel v sebi: POJDI PO NAJSVETEJŠE! Odplazi se do tabernaklja, vzame sveto hostijo, dvigne roko z njo pred fanta – in fant v hipu pade na tla kot pokošen. Vsa divja moč ga takoj zapusti. Satan je odšel. Fant gre v posteljo in spi vse dopoldne.

    Duhovnik nikoli ne pozabi svoje dvignjene roke z Najsvetejšim. Pravi: “NOBENIH TEOLOŠKIH KNJIG NE POTREBUJEM BRATI, DA BI VERJEL V NAJSVETEJŠI ZAKRAMENT, V JEZUSA. Brez njega bi bil masakriran. Najsvetejši zakrament me je rešil.”

    To je bila podoba Boga, ki je bil Bog. Podoba Boga je torej Bog, če to jemljemo s polno vero in ljubeznijo.

    Vse ostalo špekuliranje pa je eno sr..je. Natolcevanje. Greh. Zvodništvo. Ded je na fronti tekel mimo kipca svete Marije, kriknil nanj, naj ga reši – in bil je rešen: vsi prijatelji so bili mrtvi, ko je udarila granata, edini je prišel iz barake živ in zdrav.

    To učite ljudi, ne pa bedarij. Krščanski Bog ni nič drugačen od krščanskega Boga. Popolnoma je krščanski Bog. Ime mu je ljubezen, tej ljubezni pa je ime Jezus Kristus. JEZUS KRISTUS IMA MNOGO PODOB, IN VSE SO JEZUS KRISTUS.

    Pa kdo za hudiča ne more tega razumeti? Kak škof? To razumejo še mnogi otroci, preden jih svet in predavatelji dobijo v roke. Tudi zato ob prvi priliki odidejo. Posvetna špekulatorna teologija ni odrešila še nikogar, še najmanj pa njihove izumitelje.

    Bog z nami.

  14. Čakajte, čakajte malo, vsi skupaj, ki tukaj branite Osredkarja. Malce sem se pustil zazibat od teh Mojc in Vanij itd., ki me pozivajo k prijaznejšemu izražanju. Pa tudi ne gre le za modernizem. A se namreč zavedate koga in kaj s tem branite? Človeka (namreč Osredkarja), ki trdi da sta dobro in zlo čisto subjektivna, relativna pojma (zanj so očitno vsi pojmi čisto subjektivni, relativni pa zato, ker ju ne moremo pripisati Absolutu = Bogu). Halo? A vi res to branite? Veste, kaj iz tega sledi? Da npr. ne moremo reči, da je ubijanje nedolžnih (npr. vas, ali vaših otrok) nekaj absolutno zlega in prepovedanega. Na tej osnovi lahko odvežemo vse krivde Hitlerja, Stalina, Tita itd. Konec koncev se je po Osredkarju njihovo mnenje o tem kar je dobro in zlo istovetno z Božjim razodetjem. Pa da to trdi še povrh katoličan, redovnik, prof. itd. itd. In to branite (sklepam, da) katoličani? Potem pa vi meni očitate, da se ne izražam DOBRO, ker nisem dovolj prijazen itd. Veste kaj. Sram naj vas bo: ali zato ker ne razumete tako osnovne konsekvence tega kar piše Osredkar, ali pa zato ker ste tako pokvarjeni da to branite. Sram naj vas bo.

    • Spoštovani gospod Kerže,
      če menite, da ste zbrali zadosti teoloških dokazov, ki pričajo, da je gospod Osredkar v svojem članku hudo zašel in širi krivo vero, potem stopite do najvišjih predstavnikov Cerkve, k nadškofu Zoretu in ostalim škofom, lahko tudi k nunciju in jim predočite svoje dokaze. Poguma in odločnosti za to vam ne manjka.

      Ne zapravljajte več časa med nami, v teološkem smislu ne dovolj poučenimi laiki, ki svojim duhovnikom načeloma zaupamo in se jim pustimo voditi ter v članku patra Osredkarja nismo sposobni zaznati verolomnosti, temveč poiščite kompetentne sogovornike.

      Pa srečno in Bog z vami.

  15. Spoštovani g. prof. Kerže. Prosim za čim bolj enostavno razlago Vaših resnih stališč, čeprav boste nagovorili le nekaj malo novih posameznikov. S tem bo Vaše stališče prišlo do več ljudi, oziroma se bomo manj ukvarjali z zunanjimi oblikami in bolj z vsebino.

  16. Evo veronika, razlago, za katero prosiš že nekajkrat:

    Dragi vsi skupaj, z zgornjim zapisom sem mislil zaključiti tukaj, ker pa je Gospod vztrajno milostljiv, tudi DANES in TUKAJ, naj tudi sam še nekaj povem, da se morda reši vsaj ena duša in da se istočasno nakaže strahotno razliko med lažno in resnično teologijo. Poglejmo.

    Naj mi Vanja oprosti (ne jemlji tega osebno), tole bo predvsem zanjo in za naše škofe. Zgoraj je napisala: “A vseeno upam, da mi tukajšnje komentiranje ne bo v pogubo in mi bo Bog nekoč milostljiv sodnik.”

    NEKOČ MILOSTEN SODNIK. Takšna boleča vera je posledica modernizirane teologije. In takšna teologija je popolnoma ločena od Gospoda Kristusa, kakršen je on v resnici. Tri dni ali koliko ji je Gospod pošiljal neposredno milost, se ji razodeval, a ji je teološki spaček o oddaljenem (prostorsko in časovno) Bogu preprečeval sprejetje te milosti. Ljubezni torej. Herezija ima veliko moč na duše.

    Tudi protestantizem se naslanja na to, da Jezus zdaj sedi tam daleč gor na tronu, in bo prišel ŠELE ob končni sodbi nazaj: sodit. SODIT!!! A Gospod ni sodnik po svoji osnovni naravi, ampak ODREŠENIK IN PRIJATELJ. Ne potrebujemo biti njegovi lažni namestniki na zemlji, ampak ga samo povabiti in se MU DAROVATI. Njemu in Materi. To je najmočnejši egzorcizem od vseh. Darovati se pomeni POSLUŠATI njegova tudi dokaj zahtevna navodila in ga vsak dan 100x sprejeti za svojega osebnega Gospoda. Takšna duša pa ne more dolgo vztrajati v grehu zajedljivosti do Resnice.

    Zakaj imeti vero, da je on tam daleč, da pride nekoč, in pride samo sodit??? Vse to je res, a to je le en delček resnice. Ne verujmo tako, ker potem se nam bo po naši veri res dogajalo. Grešili bomo še naprej in trpeli, do sodnega dne. Kot kajni. Sodba pa se dogaja že ta trenutek: sami sebe sodimo, s svojimi dejanji in besedami, Gospod pa potrdi.

    In da je krščanski Bog totalno totalno drugačen od krščanskega Boga? Da torej sveto rešnje telo v resnici sploh ni Jezus, ker Bog je “v resnici popolnoma drugačen”?? Kaj so to spregledali dobri škofje, kam pošiljajo ta narod? Kaj je to hudič naredil iz naše teologije!

    2. Prava teologija pa je ena od podob Gospoda sama po sebi. Prava teologija je Jezus osebno, TUKAJ IN ZDAJ. Gospod že ta hip gleda, kdo ga ljubi, kdo ga zanemarja, kdo ga zavrača in kdo ga žali. OPAZUJE. Ker Gospod je z nami TA HIP. Le sprejeti ga moramo. In popolnoma je ganjen, če ga kdo ljubi iz vsega srca, in on potem pride in živi z njim, z njo. Tako je povedal in tako je. Nenehno se razodeva iskrenim. Nenehno, vsak dan se razodeva mnogim. Torej ON ni oddaljen, ne v kilometrih, ne v času.

    Tega pa zgrešena teologija in nje verniki ne morejo prenesti, ker so v srcih še vedno na drugi strani (agnostiki po Keržetovo), in so zato žrtve obleganj hudih duhov (ti vedno pridejo v trumah). Želja po grehu jih drži v mraku teme.

    Zaključek: Gospod je vsak dan, vsak hip PRISOTEN, je med nami. Vidi, kaj delaš v zakristiji in za tipkovnico. In sodba se dogaja kar sproti: uresničeno nam je to, kar v svoji bedi verujemo. Zakaj bi torej verjeli, da je Bog tako zelo svet, da je popolnoma oddaljen od nas, ko pa je v resnici TAKO ZELO SVET IN USMILJEN, DA JE VEDNO Z NAMI IN V NAS?

    Le eno torej potrebujemo: ljubiti ga, kar pa pomeni držati se njegove Besede, ki je ZAHTEVNA za resnične učence. Že danes lahko torej vsakdo od nas začuti milost, če jo le sprejme. A ta milost prihaja v paketu z Božjimi zapovedmi in zapovedjo o ljubezni do Jezusa in posledično do vsega življa in živega. Kar naenkrat spoznamo, da je usmiljenje res zastonjsko, a da moramo plačati svojo ceno zanj: odreči se mnogim posvetnim stvarem, katere so moteče za služenje.

    Razlika med modernizirano in IZVORNO varianto je torej strahotna: modernizirani vatikanski izganjalski obrednik hudi duhovi v smehu popljuvajo in ubijajo izganjalce (ki so prisiljeni to delo opravljati namesto apostolov-škofov); stari obrednik pa jih izganja na dno pekla. Modernizirana teologija zvodi v greh; izvorna teologija apostolov pa odrešuje TUKAJ in ZDAJ. To pomeni da odrešuje danes, 13.februarja 2019.

    Samo sprejeti je treba neposredno, kot otrok, ki ima še čisto srce.

    Pa mir z nami.

    • David,
      vidim, da zopet obračate tuje besede na način, da lahko širite svojo protiduhovniško agendo.

      Tokrat ste se obesili na en moj stavek in besedico “nekoč” in boste to sukali, kakor vam ljubo, do onemoglosti, samo da bi dokazali, kako ste pravoverni le vi, naši duhovniki pa da svoje ovčice napačno poučujejo in ne delijo pravih sporočil in smernic.

      Dokler dihamo in smo živi, lahko ravnamo svoje steze. V vsakem trenutku dneva in noči imamo možnost popraviti svoj kurz in hoditi po pravi poti, ves naš zemeljski čas je temu namenjen – do trenutka, ko bomo stopili pred Gospoda s svojo popotno culico. Kar bo v njej, bo. On bo sodil.

      Ali vi ne molite “…ob uri moje smrti pokliči me in k sebi priti pusti me, da bom s tvojimi svetniki hvalil te na veke vekov…”?
      Torej kdo? Kdo bo ob uri moje smrti razsojal: jaz, vi ali Bog? Bog, se ve.

      Moj “nekoč” izraža zgolj to, da si ne želim prav kmalu umreti. Ne še “zdaj”. Čeprav “nekoč” lahko pride naslednji hip, si pač ne želim kmalu umreti. Tako banalno je to. Imam svoje človeške razloge za tako željo in mi te želje ne morete očitati za slabo. 

      Sploh pa si poniglavo in na silo jemljete pravico, da v svojih komentarjih razsojate o drugih in ves čas nakazujete, da moja duša ni dovolj čista za Gospoda. Torej bi bilo “nekoč” tudi po vaših ocenah bolj primerno in koristno za mojo dušo kakor “zdaj”.

      A prepustimo sodbo Bogu, ne nekemu ubožčku Davidu.
      Poskrbite za svojo svetilko, da boste imeli dovolj olja v njej, ko pride ženin…

      • Vsi smo vedeli, da so tvoji smehljajčki od včeraj samo priprava na nove popadke. Tako deluje hudi duh, poglejmo si posnetke. Ubogi duhovniki, ki imajo take ženske v fari.

        • To vam pa vendatle moram povedati, David: pri nas fari rečemo župnija. Naš duhovnik nima prav nobenih težav zaradi mene. Ne opravljam ga, ne obrekujem in ne ponižujem koristi in pomena njegovega trudapolnega okopavanja Božjega vinograda, kakor to počnete vi na splošno z vsemi slovenskimi škofi in duhovniki ter celo s papežem.

          Naš župnik ima lahko kvečjemu nekaj veselja ob petju zbora, kjer sodelujem.
          Ne bodite tako presneto hudobni, David.

      • “ubožčku Davidu.”

        To je to. Ti besedi sta izdali demona, ki govori skozi usta gospe Vanje. Demonu vedno nekaj zmanjka, ko skuša posnemati Božjo besedo.

        • Omalovaževanje in posmehovanje ter lovljenje na besedah in ne iskanje smisla povedanega je daleč od iskanja resnice. Čisto nasprotno od Resnice.

          • AlFe,
            to povejte Davidu, ki me je večkratno omalovaževal in žalil pod dotičnim člankom.

            Ah ne, to se ne bo zgodilo! Vi ste znani po svojih dvoličnih merilih.
            Pravzaprav se napajate z Davidovo hudobnostjo.
            Ste tudi med Jonovimi sledilci?

            Resnica ni Davidova last.

  17. V redu, potem pa ne mir, po želji. Ja, hudič je z nekaterimi, nič ne pomaga in žal mi je. Pater Pij je poklical očeta Amortha glede nekega mladeniča, s katerim se je ta mnogokrat mučil: “Pusti ga, vse je zaman.” Ker se je mladenič odločil za drugo stran. Takrat tudi Bog nima moči, ker je demokratičen.

    Gospod Kerže je pravilno ocenil glede agnosticizma levičarskih duš v Cerkvi, samo dodamo lahko: potrebujejo FORMO, ker so od znotraj še vedno prazni. Zato VOLIJO formo in tudi v Cerkvi podpirajo in izvajajo le formo brez Duha. Kako to izgleda v praksi.

    V faro pridejo trije škofje: eden je svetniški, eden je običajen slovenski, eden pa je pedofilski. Levičarji v Cerkvi bodo zagovarjali vse tri: nimajo namreč občutka za resnico in pravico, formo pa nujno potrebujejo, ker so v sebi brez Duha. Jezus je formo judovstva v večinski meri zapustil in opominjal, da se gre za srce, za dušo in ta Resnico. Enako zagovarjajo “posvetne, frajerske” teologe, kot je povedala študentka, ki je tam opravljala izpite.

    Ker je današnji čas duhovne dekadence v razcvetu, je takih v Cerkvi NAJVEČ. Zato tisti, ki resnično išče živega Boga, tega ne bo našel znotraj človeškega občestva – od tu ne bo nobene pomoči. Jezus zato sveti Favstini nenehno polaga na srce:

    Ne zanašaj se na ljudi (v Cerkvi), ne išči utehe in pomoči pri njih, ampak le pri meni.

    Jo pa spodbudi, da popolnoma zaupa svetniškima spovednikoma, ki ju je morala izmoliti.

    Pomoč dobiš le pri svetniški duhovščini, a žal je iskalci ne najdejo več. Kje je? Naslonijo se lahko predvsem na svetnike, Mati Marijo in MILOST razločevanja, če jim je dana. Vsi ostali pa bodo terali svojo formo do konca, saj le od nje lahko “preživijo”, samo naše leve vlade poglejmo. Ki jih volijo kristjani. Takšne duše potrebujejo čaaaaaaaaas, a Gospod nenehno čaka, kdaj bo sprejet. Do takrat pa nespametni žanjejo, kar so jim hudi duhovi posejali. Na nobeno opozorilo se ne ozirajo, ker so poslani – delati razvrat. Tudi v Cerkvi.

  18. Vanja, ne vem koliko ima ta vajin dialog z Davidom sploh še smisla.
    Ker vsak od nas zavzema nek svojstven odnos do Boga, kakor si ga pač kdo “predstavlja”!
    Ops, sem že zdrsnila na spolzek (po g. Osredkarju) teren ?
    Ker meni je vsekakor bližja razlaga “kot je kdo bližje Bogu !!

    • Res je. je pa krščanska tradicija, da tisti, ki smo malo dlje, poslušamo tiste, ki so bližji Bogu. To je edina pot. In g. Kerže je le na to opozoril: poslušajmo Apostola. Ni vsakdo, ki je predavatelj ali duhovnik že kar po defaultu blizu Bogu. To mora dokazati s svojim življenjem in svojo besedo, v kateri ne sme biti NIKAKRŠNEGA teološkega zdrsa od originalnega nauka, KI JE VEČEN, NESPREMENLJIV IN VSAK DAN AKTUALEN, SAJ VENDAR ODREŠUJE. Tak nauk je Jezus osebno.

      Ni posvetnih argumentov, ki bi mogli kdajkoli premagati preprost, ribiško-apostolsko-Božji argument.

      In kot je nekdo zgoraj napisal: priče smo bitki, ki poteka po vsem svetu. To je bitka med dobri in zlim. Moderna teologija pa Boga dviguje iznad dobrega in zla, kot da je Jezus iznad dobrega in pravičnega?? Kar pa je herezija, na to opozarja Kerže, in kdor zagovarja heretike, ki se ne spokorijo javno, kot so zavajali javno, nosi njihov delež na svoji duši. Ta delež pa je znan: hudi duhovi so to. To je vendar Božja Beseda, tak je njegov red.

      Zato so opozorila na mestu, saj so ljubezen do duš.

    • Amelie, se strinjam in mi je že jasno, da Davidu ni smiselno odgovarjati, ker besede sogovornikov redno spreobrača zgolj v korist svoje protiduhovniške agende.

      David alias Jona, ki je vodil nekaj blogov (naslove navajam višje med komentarji) in ki ga najdemo med komentatorji na Cestnikovem blogu, je po moji dozdajšnji oceni nekakšen verski gorečnež, ki si zraven domišlja, da je duhovni učitelj in “reševalec duš” ter na medmrežju išče priložnosti, da se ‘izfura’.

      Saj ne rečem, da David ne zapiše tudi precej pametnega in koristnega, a žal preveč ven tolče njegova osebna samopromocija. Nobene ponižnosti in bogaboječnosti ni zaznati v njegovih komentarjih, medtem ko drugim odčitava levite.

      Na blogu ‘Jona gre v Ninive’ lahko opazimo, kako nekaj njegovih “podanikov” uslužno odgovarja, Jona pa jih treplja. Tiste pa, ki ne pišejo skladno z njegovim podukom oz. narekom, Jona takoj “kaznuje” z opomini.

      Očitno David (Jona) na splošno slabo prenaša ugovore, še posebej, kadar meni, da mu ugovarja ženska. Takrat kar pobesni. Če pogledamo, kaj vse je slabšalnega napisal o meni (najprej me je zamenjal za neko drugo komentatorko, s katero je očitno moral imeti neke dispute v preteklosti), vidimo, kako ponižujoč in zaničljiv odnos ima David do žensk. Tak njegov odnos se najbolj izrazi, kadar oceni, da ženska nasprotuje njegovim ideološkim premisam. Dokler mu ženske prikimavajo, je ves sladek do njih. To smo imeli priložnost zaznati nedolgo nazaj, ko je Veroniko, ker mu niso ugajali njen komentarji, nadiral in poniževal kot žensko, tokrat, ko mu je eden od njenih komentarjev posebej povšeči, pa se ji je priliznil z “Blagoslovljena si med ženami”.

      Svetnico Faustino Kowalsko na svojih blogih David (Jona) časti bolj kot Jezusovo mater.

      Ker Davidovih komentarjev ne sledim prav dolgo, me je pač zanimalo, za kakšne sorte tiča gre, ki si drzne celo papežu očitati razkolništvo in herezijo. 

      Menim, da se je, še posebej pod tem člankom, nabralo dovolj informacij.
      Kljub uporabi visokodonečega besednjaka, je David v dobršni meri razkril svojo človeško majhnost.

      Z Davidom se ne nameravam več dosti razgovarjati, razen če bo zopet pretirano bleketal čez papeža in duhovnike.
      Pravzaprav bi mi moral biti David hvaležen, da mu povečujem  promocijo pod tem člankom 🤣

        • Ja, ko bo spet bleketal čez papeža in duhovnike, se nadaljuje stavek.

          Temu, kar David počne, ko kritizira katoliško duhovščino kar na počez, ne morem reči drugače kot bleketanje. Ker dejansko nima nobenega smisla. Naj kritizira konkretnega duhovnika za konkretno dejanje in naj to, kar meni, da je kakšen duhovnik naredil narobe, dokaže, ne pa da bleja kar tako, tja v tri dni čez vse duhovnike.

          AlFe,
          kaj ko bi vi ne trgali mojih besed iz konteksta in se obešali nanje, tako kot David – če ste že meni očitali lovljenje za besede??

          • Naj bo človek še toliko v grehu, ga Božji človek ne bo poniževal na nivo živali. To je značilnost demonov, da želijo iste izraze kot za žival, uporabljati za človeka. Človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi, enačiti z živaljo in se tako posmehovati Bogu!

            Sveti nadangel Mihael,
            brani Vanjo v boju,
            bodi ji v pomoč zoper zlobnost
            in zalezovanje hudobnega duha.
            Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
            ponižno zato prosimo.
            In ti vodnik nebeške vojske,
            satana in druge hudobne duhove,
            ki hodijo po svetu v pogubo duš,
            z Božjo močjo v pekel pahni.
            Amen.

          • Zopet dvolično svetohlinstvo na delu pri vas, kajne, presvitli AlFe?!?
             
            Prav pod tem istim člankom, kjer vam pravkar odgovarjam, je David na kulturni dan, 8.februarja 2019, pisal o ljudeh kot OSLIH:

            Tako je napisal David 8.2. ob 7:45: “Verniki pa mislijo, da je škof le en župan. Osli.”

            Nato ste Davidu prav vi, presvitli AlFe osebno, brez kakršnegakoli opominjanja (v navednicah so vaše besede, ki ste jih pravkar meni namenili), da “Božji človek ne bo poniževal ljudi na nivo živali” ter da je “značilnost demonov, da želijo iste izraze kot za žival, uporabljati za človeka” in brez najmanjše pripombe, da iz Davidovih ust govorijo demoni, kot ste meni že najmanj trikrat pripisali, mirno odgovorili in sami uporabili isto živalsko označbo za ljudi:

            AlFe, 8. februarja 2019 ob 8:05:

            “Zadeva je kar resna, ker so duhovniki izpodrinili škofa. No, ne vsi. Tako da se ta greh verjetno ne bo pripisal vernikom, ki so “osli”.”

            Nato vam je David ob 8:45 odpisal tako:

            “Osli so le tisti med nami, ki mislijo, da je škof le nivo občinskega menadžerja. In ga hočejo takega.”

            Vi, AlFe, na to niste zinili več ne bev ne mev.
            Kaj šele, da bi Davida podučili enako kot mene, mu povedali, da iz njegovih ust govoriji demoni!!!

            Poglejte se v ogledalo, AlFe, in vsaj pri sebi zardite, če že niste sposobni pošteno priznati svoje dvoličnosti.
            Kdo se torej – po vaših besedah! – tu posmehuje Bogu?

            David in vi skupaj z njim!

            Dokaze imate med komentarji na tem istem forumu.

      • Ne vem Vanja, ne upam se takole sodit.
        Niti nisem prepričana, zakaj zdaj med nami ne bi smelo bit prerokov ?
        Vsako obdobje je dalo tudi preroke, samo zdaj naj jih ne bi bilo ? Po kakšni logiki?

        • Amelie,
          preroki so vedno pokazali svoj obraz pred ljudmi.

          Česa se David boji, če verjame, da je Božji, da se tako kot ostali, ki se nimamo za preroke, skriva za več, ne le enim internetnim vzdevkom?

          Če so Davidovi nameni, kar zadeva Boga in Božje, res čisti in dobri, zakaj se ne razkrije in ne piše odprto, kakor gospod Ivo Kerže, ki mu pomanjkanja osebnega poguma in odločnosti nikakor ne morem očitati – četudi ne soglašam z njegovim tokratnim postopanjem?

          Koga se David boji, če je Bog ob njem prisoten najmanj na naćin, da mu od blizu prišepetava v uho, kot hoče David tu prisotne prepričati?

          Zdaj mu še AlFe dela konkurenco in hoče razločevati demone od božjih odposlancev!

          Porem smo pa res nizko padli, če nam bodo že taki kot David in AlFe prerokovali…

          • Skozi usta gospe Vanje je spet spregovoril demon. Omalovaževanje sočloveka je značilnost demonov.

            Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, molimo te, poveličujemo te, zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave. Gospod Bog, nebeški Kralj, Bog Oče vsemogočni. Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus, Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov. Ti odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo. Ti sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Zakaj edino ti si Sveti, edino ti Gospod, edino ti Najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom: v slavi Boga Očeta. Amen.

          • Takim, kot ste vi, AlFe, ne zadošča povedati samo enkrat, zato sti odgovor ponavlham še enkrat

            Zopet dvolično svetohlinstvo na delu pri vas, kajne, presvitli AlFe?!?
             
            Prav pod tem istim člankom, kjer vam pravkar odgovarjam, je David na kulturni dan, 8.februarja 2019, pisal o ljudeh kot OSLIH:

            Tako je napisal David 8.2. ob 7:45: “Verniki pa mislijo, da je škof le en župan. Osli.”

            Nato ste Davidu prav vi, presvitli AlFe osebno, brez kakršnegakoli opominjanja (v navednicah so vaše besede, ki ste jih pravkar meni namenili), da “Božji človek ne bo poniževal ljudi na nivo živali” ter da je “značilnost demonov, da želijo iste izraze kot za žival, uporabljati za človeka” in brez najmanjše pripombe, da iz Davidovih ust govorijo demoni, kot ste meni že najmanj trikrat pripisali, mirno odgovorili in sami uporabili isto živalsko označbo za ljudi:

            AlFe, 8. februarja 2019 ob 8:05:

            “Zadeva je kar resna, ker so duhovniki izpodrinili škofa. No, ne vsi. Tako da se ta greh verjetno ne bo pripisal vernikom, ki so “osli”.”

            Nato vam je David ob 8:45 odpisal tako:

            “Osli so le tisti med nami, ki mislijo, da je škof le nivo občinskega menadžerja. In ga hočejo takega.”

            Vi pa na to niste zinili več ne bev ne mev.
            Kaj šele, da bi Davida podučili enako kot mene, mu povedali, da iz njegovih ust govoriji demoni!!

            Poglejte se v ogledalo, AlFe, in vsaj pri sebi zardite, če že niste sposobni pošteno priznati svoje dvoličnosti.

            Kdo se torej – po vaših besedah, ki ste jih zapisali samo malce višje! – tu posmehuje Bogu?

            David in vi skupaj z njim!

            Dokaze imate med komentarji na tem istem forumu.

  19. Posledica kvaziduhovnosti je vedno krepitev ega. In to na višjih, bolj finih ravneh kot pri materialistih. Zato je to tudi bolj prikrito in veliko bolj nevarno. Tako za posameznika, ki to prakticira, kot za tiste, na katere morda vpliva. Kajti ego bi bil med drugim rad tudi prerok in odrešenik in celo odrešen od sveta, to je od samega sebe.

    Toda prava duhovnost je obratno od tega. Pomeni zaton ega, kar se kaže kot razvoj modrosti v prvobitnem pomenu. Ta je vedno nenasilna, zmerna, dobronamerna in pronicljiva. Kajti brez ljubezni ni modrosti.

  20. Prijatelji, ki ste na Božji strani, hvala. poglejte: Kadarkoli se je na zemlji pojavilo Božje delo, vedno so prišli izvajalci in jih podprli podporniki, a:

    prišli so tudi demoni in delali strašne težave. Jezus je sveti Favstini povedal, da je to tudi znamenje njegovega dela.

    Zato kak demon kar paše zraven. Vsi lahko vidite, kako so videti neposredne manifestacije skrajnega ali potuhnjenega zla. Tepček misli, da lahko prizadene ego Božjih ljudi, pri tem pa se mu sesuva njegov lastni, kajti ego Božjih je zavedanje KOMU pripadajo. Včasih pa je vmes katoliška psihiatrija. Vse to je v sveti Cerkvi že od samega začetka.

    Nekatere spake se da izgnati, druge pa Gospod pušča v dokaz vsem, kako Božji ljudje funkcionirajo v teh situacijah. Gospod je povedal, da bo za to uporabil nekatere ljudi, a gorje jim potem. Kajti še daleč niso vsi nesramni ljudje obsedeni, ampak jih je večina PO SVOJI VOLJI odločenih, da delujejo tako, in zle sile se jim pridružijo. Gre se torej za pomanjkanje duhovnega znanja, ker je volja za grehom večja.

    Zato bi tudi g. Keržeta opozoril, da si morda ne more predstavljati, kaj ga čaka, če bo tako smelo nadaljeval svoje poslanstvo. A ker ga je Gospod poslal, ne bo odnehal, ve pa naj, da so ti … sposobni ČESARKOLI, ko se jim stopi na prste. ČESARKOLI. Povedal sem že izjavo znanega izganjalca: PET IZGANJALCEV – PET TRUPEL. Za to Delo je torej potrebno biti usposobljen do konca, kajti v Cerkvi sprva ne bo podpore, prišla bo precej kasneje.

    Kot vidim zgoraj, je branje te teme izjemno, stotine na dan, berejo Slovenci iz mnogih dežel. berejo škofje, duhovniki, celo kardinal. Gospodov glas se jih je dotaknil. Čutim blagoslove, pa ne meni, nam. Mnogi so naklonjeni, ker v Božji logiki ni nobenih pomanjkljivosti, pa naj jo govori teolog ali tesar – oba govorita enako, če sta resnična. Bernardka in fatimski pastirčki torej.

    Na ONI strani pa je morje teologij, novosti in domislic. Ker jim ni hudega, se igračkajo z vsemi filozofijami sveta, hudi duh pa jih ujame. Zato je rečeno, da Gospod prihaja k grešnim in ubogim, kajti samo oni ga v veliki stiski kličejo in dokličejo. Zaradi tega so teoretično razne vanje bližje Bogu kot mnogo “dobrih ljudi” in frajerskih teologov. Tudi Savel je nemara celo ubijal kristjane, pa je največji apostol Pavel.Ker je bil prej in potem.

    Zato so kletvice te ali one vanje pravzaprav sladke in povzročajo veselje: ker je jasno razvidno, da je hudič resničen – in potem je tudi Bog resničen; in če so ga mnogi preganjali, pa bili odrešeni, je zagotovo usmiljen. Pravzaprav imam za posameznike vedno veliko upanje, za Cerkev kot je danes, pa ne vem, preveč je ljudi, ki jim je vseeno, NA KATERI STRANI SO. Satan si je izboril že preveč prostora. To je edino, kar ga zanima. Zato bo drevo preživelo edino, ko bo Gospod izvedel obširen rez vsega odvečnega, gnilega in bolnega. Cerkev ne bo več takšna, kakršna je danes.

    Kdor je Božji, je vedno bolj kot ne VESEL. Ima dosti vzroka za to. Kdor pa je v dvomih, naj se prav tako veseli, ko naleti na hudiča, kajti potem je Bog zagotovo, in je odrešenje zagotovo. Aleluja!

    • Pojdite si pogledat, David,
      AlFe je zgoraj v svojo in še bolj v vašo skledo pljunil, ko je mene po farizejsko ozmerjal z demonom.

      S tem zaključujem to dokaj mučno dopisovanje.
      Zdaj vsaj vem, s kom imam opravka.

    • Pa da ne boste precenjevali, češ koliko ljudi in kdo vse da bere to naše klobasanje:
      tam zgoraj na desni strani se sešteva število čisto vseh klikov na stran, ena številka za vsak klik, vključno s kliki istih komentatorjev, ki pridemo pisat ali pogledat komentarje. To ni število dejanskih bralcev.

      Najmanj 200 mojih klikov lahko mirno odštejete že ta hip 😁

      • Božji otrok Vanja,
        ob 17:46 ste zapisali: “S tem zaključujem to dokaj mučno dopisovanje.” Ob 17:58 pa ste nadaljevali “to mučno dopisovanje”. Vam demon ne da miru, kajne?

        Gospod, naredi Vanjo za orodje Tvojega miru.
        Kjer je sovraštvo, naj prinaša ljubezen.
        Kjer je žalitev, naj prinaša odpuščanje.
        Kjer je nesloga, naj prinaša edinost.
        Kjer je dvom, naj prinaša vero.
        Kjer je zmota, naj prinaša resnico.
        Kjer je obup, naj prinaša upanje.
        Kjer je žalost, naj prinaša veselje.
        Kjer je tema, naj prinaša luč.
        Amen.

        • Seveda, svetohlinski AlFe,

          mučni del mojega preverjanja, za kaj gre pri “preroku” Davidu, je zaključen.
          Od tu dalje vaju z Davidom ne jemljem več kot resna sogovornika, samo še kot nesramna zabavljača.

          Končno je potrjeno tudi to, kam ste vi umeščeni, vse muke preverjanja so zaključene.

          Rezultat je znan: AlFe in David se posmehujeta Bogu!

          ____________

          AlFe piše Vanji:
          “Naj bo človek še toliko v grehu, ga Božji človek ne bo poniževal na nivo živali. To je značilnost demonov, da želijo iste izraze kot za žival, uporabljati za človeka. Človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi, enačiti z živaljo in se tako posmehovati Bogu!”    
          ____________

          David piše:
          “Verniki pa mislijo, da je škof le en župan. Osli.”

          AlFe odgovori Davidu:
          “Zadeva je kar resna, ker so duhovniki izpodrinili škofa. No, ne vsi. Tako da se ta greh verjetno ne bo pripisal vernikom, ki so “osli”.”

          David odgovori AlFeju:
          “Osli so le tisti med nami, ki mislijo, da je škof le nivo občinskega menadžerja. In ga hočejo takega.”  

          AlFe v sostorilstvu obkladanja ljudi z OSLI Davidu ne očita demonske govorice, kot jo je zaradi uporabe glagola “bleketati” očital Vanji. Večkratno.

          ___________________

          Sklep:
          David in AlFe nista Božja človeka, ker ljudi ponižujeta na nivo živali. To je značilnost demonov. Kdor enači ljudi z živalmi, se posmehuje Bogu. David in AlFe se posmehujeta Bogu.

          __________

          AlFe, vi kar molite, ne bo nobenemu škodilo, če le iskreno molite.
          A prekopirati in prilepiti molitev med komentarje še ne pomeni moliti, AlFe. Zdaj morate to še prebrati in iskreno misliti zraven.

          Če boste pa še Davidu in sebi namenili kakšno iskreno molitvico, ker sta si privoščila ljudi po demonsko za osle imenovati, pa toliko bolje za vaju.

          Btw:
          ste se dobro pogledali v ogledalo, ki vam ga nastavljajo lastne besede?

          • AlFe je Gospodova milost. Tako delajo ljudje, ki vedo, kako so delali svetniki. AlFe nam je lahko za vzor. AlFe je dokaz, da je Gospod blizu, tukaj, in da ni tako zelo svet, da bi bil oddaljen nekje nam nedoumljivo, kot Alah, in Bog Teološke, ampak je tako zelo svet in usmiljen, da je nenehno med nami. celo na tem portalu, IN NENEHNO NUDI MOŽNOST, ki pa jo nekateri sprejmejo, drugi pa ne. Torej je novica o samoprekletju resnična, če smo tako neumni.

          • Ve se, kdo na molitev odgovori s smešenjem, žaljenjem, lažjo in podobno. Seveda gospa Vanja ni demon, pač pa je skozi neko duhovno rano vanjo prišel demon. To je znano že iz Jezusovih časov v Katernaumu: V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. (Lk 4, 33) Berite, poučno je!

          • Če je Gospodova milost to, da ljudi poimenuješ za osle, torej za živali, potem je AlFe Gospodova milost.

            AlFe in David sobratom pridigata, kako postati Bogu podoben, hkrati pa sobrate obkladata z živalskimi vzdevki, kot so osli in katolisice ter jim samovoljno pripisujeta posedenost z demoni.

            V takšnem početju AlFe in David nista čisto nič podobna Bogu.
            AlFe in David se posmehujeta Bogu, kadar zmerjata svoje sobrate z živalskimi vzdevki in demoni.

            Sklep: Takšno AlFejevo in Davidovo delo Gospodu ne more biti in ni po volji. Dokler se ne bosta pošteno pokesala, sta v grehu.

          • V mojih besedah ni laži. Vsakdo lahko sam prebere in preveri komentarje, kjer sta Alfe in David zmerjala in žalila sobrate z osli, katolisicami, demoni in še čem.
            AlFe preusmerja pozornost s svojih grehov na Vanjo.

            Molitev smeši tisti, ki jo malomarno prekopira z enega konca računalnika ali medmrežja na drugi konec, ne da bi resnično iskreno zmolil isto molitev.

            Sklep: AlFe in David eno pridigata, drugo počenjata. Lastno grešnost preslikavata v sobrate, da bi sama izpadla boljša. To je njuna samoprevara, ker s tem postaneta slepa za lastno grešnost.

        • Alfe je vedno bil kača na portalu, ki je skakal ven na vsak poskus bližanja k resnici. Čudim se, da ga je David prepoznal. Toda tudi on se je razkril v napuhu spoznanja namesto v ljubezni.

          • Eksorcist: Tudi Slovenija ni imuna na satanizem

            Pesnik Charles Pierre Baudelaire zapisal: “Največja hudičeva prevara je, da je veliko ljudi prepričal, da sploh ne obstaja.” Kaj menite o tej trditvi?
            Ta izjava žal še kako drži. Veliko ljudi se tudi dandanes na hudiča preprosto požvižga. Po drugem vatikanskem koncilu so bili tako prepričani celo nekateri teologi. Vendar evangeliji poročajo, in sploh vse Sveto pismo, da hudič obstaja in deluje! Demonom prepričanje, da jih ni, prav ugaja, saj jih nihče ne preganja in tako v miru razdiralno vplivajo na ljudi in na celoten svet.

            https://si.aleteia.org/2018/06/13/eksorcist-tudi-slovenija-ni-imuna-na-satanizem/

  21. Zgoraj sem napisal o tem, kaj Gospod pripravlja za ozdravljenje Cerkve. Potem sem pogledal teletekst in, hmmm, hudo: In tne Closet of the Vatican.

    Menda knjiga o 80% homoseksualcev v Vatikanu, 4 leta raziskav. Brez dvoma tudi iz tega legla prihajajo potvorbe Jezusovega diamantnega odrešilnega nauka.

    Ni kaj, Gospod dela povsod, tu in tam.

  22. Slovenski katoliški bum v času Juge in nato še nekaj časa po osmosvojitvi temelji na predkoncilskih vzorcih! To želi povedati g. Kerže!

  23. Kdo je še tja v devetdeseta molil rožne vence in daroval za družino, Ognjišče??? Naše predkoncilske babice in dedki! Ki so navkljub slovenski maši ohranili pobožnosti (Rožni venec, litanije, šmarnične pobožnosti), odnos tudi do nove liturgije (ohranjalo se je zborovsko petje in niso prišle v veljavo pop kitare, klečanje v cerkvi itd.)!

    • Kaj se vam zdi narobe s sodobno glasbo? Samo to, da vam predstavlja kulturni šok? Zakaj ne bi slavili Boga vsak v svoji kulturi?

      Klečanje oziroma upogibanje kolena je v naši, sodobni kulturi tuje. Simbolno vedenje spoštovanja in pozdravljanja je pač drugačno.

      Pomembno je oznanjevanje z življenjem. Oznanjevanje Vstalega iz prestižnega mercedesa ali iz dvorca, kjer samo preproga stane več kot delavsko stanovanje, ne prepriča nikogar več. Ljudje so pač dvignili kriterije in to je tudi prav!

  24. Eden od modernizmov, ki povzroča veliko škodo sodobni Katoliški Cerkvi, je nemarno posplošeno in hujskaško pljuvanje vsevprek po pastirjih Cerkve: po duhovnikih, škofih in celo papežu..

    Da, drži. Nekateri med temi, ki so prejeli dragoceni zakrament mašniškega posvečenja in jim je bila poverjena skrb za vodenje ljudstva k Bogu in božjemu, so se, žal, močno, močno izpridili in hudo, hudo pregrešili. 

    Niso se ustavili niti pred zelo jasnim Jezusovim svarilom, temveč so se pregrešili prav nad temi malimi, nad otroki.

    “Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje.” (Mt 18, 6-7)

    Jezus zelo jasno pove, da je pohujšanje enega teh malih med najhujšimi, če ne najhujši zločin. Božja kazen za tak zločin je huda, Jezus ilustrativno pove, da bi bilo bolje za takega grešnika, ko bi mu obesili mlinski kamen okoli vratu In ga potopili na dno morja.

    Zločinska dejanja zlorabe najmanjših in najbolj ranljivih članov človeške skupnosti, razni spolni škandali, laži, kraje…  ni ga greha, ki bi ostal prihranjen, da se med posvečenimi ne bi zgodil.

    Razočaranje, bolečina in jeza vernega ljudstva in ostalih ljudi nad izprijenimi dejanji nekaterih pastirjev Cerkve je ogromna,, škoda za Cerkev kot občestvo velika.

    A vendar moramo imeti pred očmi, da teh grešnih dejanj ni storil vsak in jih niso storili vsi pastirji Cerkve. Velika, velika večina jih je ostala zvestih zaupanemu jim poslanstvu.

    Kakor so me in me vedno znova globoko potrejo vesti o izprijenih dejanjih posvečenih oseb, tako me potre, tudi kadar vidim in slišim, da ljudje dobre pastirje Cerkve krivično napadajo ter nemarno posplošeno in hujskaško pljuvajo po njih.

    Hudo mi je, ker zadnje čase vidim, da se je takšno hujskanje in pljuvaštvo kar na počez, čez vse duhovništvo, razpaslo tudi tukaj na Časniku.

    Pretrese me tudi, ko vidim, kako malo tukajšnjih komentatorjev se zavzame za dobre pastirje Cerkve.
    S hvaležnostjo preberem komentarje tistih, ki to vendarle storijo in se postavijo v bran našim duhovnikom, škofom in papežu Frančišku.

    Tukajšnjih hujskačev in pljuvalcev po duhovščini ni potrebno posebej predstavljati, saj jih izdajajo njihove lastne besede. Svoje hujskaštvo hočejo prekriti s pretvezo “bratskega opominjanja”.

    Nekaj hujskačev je izrabilo tudi članek gospoda Keržeta, ki je imel popolnoma drugačen namen, za posplošeno obračunavanje z vsemi slovenskimi škofi in duhovščino nasploh.

    Največjemu hujskaču zelo rado  pritegne še nekaj drugih, da kar tekmujejo, kdo bo bolj mastno in sočno pljunil po slovenskih duhovnikih in škofih ter po papežu Frančišku.

    Ni mi vseeno, da se to dogaja, takšno hujskaštvo se mi upira.
    O tem ne nameravam molčati.

    Že pričakujem, iz katere smeri bodo prileteli “sveti” pljunki in krive obtožbe o mojem “demonskem delovanju” tudi na ta moj komentar.

  25. Tole pa lahko dodamo raznim zdravkotom, levim katolikom, torej agnostikom, ki hude duhove Jezabele sladkobesedno vabijo v cerkev, češ da jih “Cerkev potrebuje”. S tem podpihujejo sovraštvo do tistih, ki govorijo Božjo Besedo, ki ni lažniva. Koliko sovraštva je bilo izpljuvanega v komentarjih nekaterih, pa jih ni nobeden od levih kolegov opomnil, ampak je samo olja prilival. Prav je povedal g. Kerže: Sram vas bodi.

    A kdaj je hudega duha česa sram? Glavno mu je, da širi svoj teritorij v Cerkvi, preko ljudi, ki so mu na voljo. Sam namreč ne zmore kaj dosti, potrebuje primerne ljudi.

    Kjerkoli se pojavi Božja Beseda, ki ni skorumpirana, je to znamenje, da se je pojavil Gospod osebno. In ko se pojavi, se vedno pojavi tudi demon Jazabela, ki “ubija preroke” – 1Kr, 18,4.

    AlFe jeva diagnoza je bila torej absolutno natančna. In Keržetova tudi. Torej je Gospod tukaj, ne pa nekje v daljnem, nekem alahovem svetu.

    Ker levičarji v Cerkvi (zunanja forma brez notranjega Duha) sploh ne razumejo, kaj je to preroštvo, ker ne poslušajo Cerkvenih očetov, še celo papeža Frančiška ne in ne nekaterih naših, tudi p. Marka Rupnika ne, kratek spomin:

    PREROK JE VSAKDO, KI GOVORI NEPOTVORJENO BOŽJO BESEDO. Takrat se manifestira Jezus Kristus.

    Preroštvo ni le neko napovedovanje prihodnosti, ampak je govorjenje neskorumpirane Besede, ta pa vedno daje vedeti tudi prihodnost: sprevrženi verniki vedno končajo v peklu ali vicah; iskreni in poslušni Jezusu pa v nebesih. Oboji to čutijo že na zemlji. Že na zemlji imajo nekateri polno tesnob, drugi pa Gospodov mir.

    Izabela ali Jezabela ni hudi duh. Je generalka armije hudih duhov, ki iz duhovnikov in vernikov, ki ne mislijo resno, ki so v srcu še levi, torej ateistični/agnostični, delajo svoje sužnje. Kdor nima znanja o tem, kdor tega smradu ni zaznal, ko se je tu govorila Resnica, kdor ne pozna vsaj jedra Svetega pisma, kdor podpira heretične razlage, ki Boga oddaljujejo od nas, in kdor želi sveti del Cerkve zatreti, hudo grešni del Cerkve pa tolerira,

    je le en osebek v Jezabelini armadi.

    Kako lahko to prepozna v sebi? Po potuhnjenem levičarskem sovraštvu, po tesnobi v prsih, po strahu in po aroganci, ki jo ima do Cerkvenega svetništva.

    Dejstvo, da je v zemeljskem delu Cerkve takih največ, ne pomeni, da imajo tudi prav. Večina nima vedno prav, to je le floskula sprevržene demokracije. Božji ljudje so vedno v manjšini, in pogosto zatrti, ubiti, a zmaga je vedno njihova, ker so Jezusovi, ne Izabelini.

    Popolnoma sem prepričan, da tako papež Frančišek kot slovenski škofje ne morejo odobravati sovraštva, ki se je tukaj zlilo na zagovornike razlagalce Božje Besede, po tehtnem pomisleku pa prav gotovo ne morejo ugovarjati dejstvu, da se je g. Osredkar v svojem pisanju mnogokrat tako zelo zmotil, da to res že meji na herezijo, če smo zelo prijazni. Zakaj jih ne greste vprašati, agnostiki Cerkve, ki ne ločujete dobrega od zla? in to dokazujete že 80 let na volitvah, ko kristjani volijo Cerkvi nenaklonjene vlade. to je hinavščina brez primere, delo Jezabele. Jeza-bele. Gospa-jeza torej.

    Spreobrnjenje in nenehno izpopolnjevanje spreobrnjenja, to je znamenja, da je duša na pravi strani.

    • meni? Raje niti ne vprašam odkod ti to.
      In kako misliš, da ne vemo, kaj je to prerokovanje?
      In še, preproka priznajo drugi, prerok se ne oklicuje sam.
      Škoda, ker je veliko pametnih stvari med tvojimi besedami. Ljubezni, te je premalo. Ampak, ljudomrznost je tako izvirno slovenska.

        • Nobenega, zato ni nobenega svetnika pri nas. Kaj so storili s svetniško Magdaleno Gornik, npr.

          Kje je Grozdetov dnevnik, kam je izginil, zakaj ni bil prepisan, ko je bil čas?

          Itd. Lucidna si Amelija:

    • Nenehno izpopolnjevanje spreobrnenja bi tudi tebi prav prišlo. Ampak, ne. Oba z Alfejem sta Kristusa osebno.

  26. Sveti nadangel Mihael,
    brani nas v boju,
    bodi nam v pomoč zoper zlobnost
    in zalezovanje hudobnega duha.
    Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
    ponižno zato prosimo.
    In ti vodnik nebeške vojske,
    satana in druge hudobne duhove,
    ki hodijo po svetu v pogubo duš,
    z Božjo močjo v pekel pahni.
    Amen.

  27. Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.
    In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

    Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

    Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.

    Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. 
    (1 Kor 13)

      • Iz svetega evangelija po Janezu:

        Jezus je pot k Očetu

        “Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.«
        Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«
        Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«  Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«

        Jezus obljubi Svetega Duha

        »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.«
        Juda (ne Iškarijot) mu je rekel: »Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali  Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja. Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče. Vstanite, pojdimo od tod!«”

        (Jn 14, 1-31)

  28. Hvala AlFe, bil sem na vrtovih in čutil tvojo molitev. Ne skrbi prijatelj, vse bo pometano tja, kamor rine. Že zdaj je tako, samo streznjenja še ni.

    Je pa nastala priložnost, da povemo malo več, kako deluje demon, npr. Izabelin demon, v Cerkvi. Tukaj nastaja pravi učbenik, na kaj vse morajo biti previdni kristjani, ki niso lažni verniki. Lažnega vernika je lahko prepoznati: klanja se in moli, uboga pa ne; laži trosi in nenehno je nesrečen, ker ne more zadostiti svoji zavisti. Ko je jezen, sika kot sam hudič.

    Torej: demon Jeza-bela deluje tako, da predvsem duhovnike in tiste, ki govorijo po Božje in živijo tako, zavaja s svojim zapeljevanjem in željo po vzpostavitvi oblasti, moči. To vidimo tudi tukaj. Sveti Duh nam prireja to predstavo, da bodo ljudje kot je G. Ivo spoznali, da argumenti sami niso dovolj, in da se ne gre za akademske razprave, ampak za boj hudiča proti Bogu in njegovim. V tem boju pa je vsaka naivnost usodna.

    Ta demon zavaja duhovnike skozi ženskost, ki jih vodi v DVOM, v strast in v odmik od čistosti. Amelija je zgoraj pravilno napisala: “In kje je potem resnica?”

    Ravno to je zaznala: da Resnice ni v godlji, ki jo producira ta demon oz. osebe, ki imajo Izabelinega hudega duha. Ta duh:
    – zavaja v dvome, korak po korak (ne naenkrat),
    – in to na nedolžen način,
    – poln “ljubezni”, žrtvovanja, skrbi za duhovnika ali vernika,
    – v cerkvi moli, čisti, pometa, kuha, pospravlja, cvetliči,
    – brani duhovnika pred obiskovalci – in postaja nadoblast.
    – Počasi ga veže nase in stran od Boga, duhovnik pade, zapusti čistost, tudi duhovščino, potem pa ga demonka zapusti, ker je opravila svoje delo. Tako padajo tisoči duhovnikov, ker pa je zdaj doba LGBT razvrata, se skriva tudi v homo-kliki.

    Ko pa je ta demon razkrit, postane skrajno zajedljiv, napadalen in željan osramočenja in smrti tistega, ki ga razkrije. Pravi komunist je torej.

    Od tu naprej pa že vemo: sprevračanje nauka, mehčanje Jezusovih strogih odredb, sejanje dvomov, navzven popolni kristjani, v ozadju pa satanske orgije. Gre se torej za manipuliranje, prikrit namen priti na visoke položaje, priti do kontrole in oblasti. Zakaj?

    Ko je na oblasti, poišče svete spise in jih začne prikrito spreminjati ter podtalno lansirati ljudem in predvsem mladim kandidatom.

    Ko začne celo visoka duhovščina izvajati zmote, ko je zmedena, ko sprejema feminizacijo Cerkve na vseh področjih, ko dobi željo po ženskarjenju in zakonskem življenju – to so znaki, da je Jeza-bela že prevzela mandat in oblast. Samo še stvar kratkega časa je, da se bodo natisnile knjige sprevrženega nauka, in nihče ne bo vedel, da je kaj narobe, da niso original. Teologija postane hudo čudna.

    Znamenje tega demona pri verniku je depresivnost, potem mešanica depresije in izbruhov besa, sovraštvo do Božjih oseb, ki ga razkrinkavajo. Vse to mu uspeva, ker uporablja NEKAJ SLABEGA, KAR JE ŽE V OSEBI. Neko slabost ali greh. Proti temu se je boril že Janez P. drugi, pa potem Benedikt, papež Frančišek pa je nastopil mandat kot “izganjalec volkov v klergiji”. A žal ne gre. Fatimska zapoved ni bila izvršena, zdaj pa je prepozno. Zato Cerkev čaka velika transformacija, sicer ji nihče ne bo verjel. Treba bo nazaj v apostolski boj, ki je brez iluzij, kako zelo strašen je satan, če ne stopimo pod Jezusovo okrilje z vsem svojim bitjem in vsako sekundo dneva.

    Take care, prijatelji.

  29. A da ni nobenega svetnika pri nas?
    Nikjer v medvojni in povojni Evropi jih ni toliko. Kaj če bi sprožili postopek njihove beatifikacije?

    • Slovenci v svoji 1600 letni krščanski zgodovini nismo prišli NITI DO ENEGA SAMEGA SAMCATEGA svetnika. Nimamo ga. Imajo jih Hrvatje, Italijani, Madžari, Avstrijci, vsi okoli nas.

      Ko je bil škof povprašan po vzroku te tragedije, je od dveh vzrokov povedal enega ključnega: zavist sopotnikov naših svetniških duš, ki so preprečevale uspešen začetek postopka beatifikacije in kanonizacije. Drugi vzrok dodajmo sami: Cerkvi ni bilo dovolj pomembno naše svete in mučence povzdigniti v narodu do te mere, da bi jih narod spremljal in ljubil v neposrednem času življenja, smrti in času po smrti. Brez tega pa ni uradno priznanih svetnikov.

      Zdaj imamo v postopku okoli 20 kandidatov, a žal narod ne stoji za njimi, ne moli in ne časti jih v svojem srcu, še poznamo jih ne kaj dosti (kar našteje naj jih, vsak zase), tudi zaradi komunizma in vsega levega zla, ki je prišlo tudi v Cerkev. Svetniškega kandidata mora Cerkev tako zelo približati ljudem že od časa njegove smrti naprej, da ljudstvo ne pozabi nanj niti v času najhujših bloden in represalij.

      Žal je bil pri nas demon močnejši: NOBENIH USLIŠANJ NI, če molitve res obstajajo. Za nemučence so namreč potrebni ČUDEŽI, ki jih potem preveri kongregacija za svetnike v Vatikanu, kar pa tudi traja, lahko desetletja, stoletja.

      Ni dvoma, kakšna je torej skupna vera Slovencev: raje volimo levičarje kot molimo svetnike. Zato tudi zmotnih teoloških poskusov ne ločujemo od vere naših očetov in Cerkvenih patriarhov. Jeza-bela pa mori duhovniški rod.

      Ljubi Gospod, usmili se nas!

    • Ni ravno legendarno, legenda pravi povsem drugače, če bereš Valvazorja. Slovenec ni zaklepal svoje hiše, orodje je lahko pustil zunaj, poštenje je bilo na zalo visoki ravni. To je bila posledica dokaj razvite prave katoliške vere. Zdaj pa res postajamo kot Grki: kregajo se za ime Makedonija, kot da imajo kakršnokoli vezo s starimi Grki. A v njih ni ostalo nič od starih.

      Problem je v GREHU. Duhovnik pove, kakšna demonska obsedanja so v otroku, katerega mati je prostitutka. Neverjetno! In da je pri homoseksualnosti to še posebej grozno. Najbrž pa je ta sorta v Cerkvi najgroznejša od vsega, se da sklepati. Ko se začenja na greh gledati z očmi lažne ljubezni, ter ga tolerirati, CELOTNA MESTA postanejo demonska, govori duhovnik-izganjalec. Očitno je Stara zaveza torej resnična.

      Zavist je pri vsem tem lahko le trigger, glavni hudič pa sledi kasneje. Sodelovanje z njim in hudimi duhovi pa zgleda tako, pove duhovnik:

      je kot letalo, ki ima okvaro in se počasi, mirno, ravno, spušča. Potnikom je OK. Vseh 10.000 metrov spusta je OK. Celo en meter na tlemi je vse popolnoma OK, še prepevaš lahko in se krohotaš. Lahko ješ tortico in gledaš film. Potem pa je BBBBBUUUUUUUUUUMMMMMMMMM! In konec, nepopravljiv konec. Tako zgleda sodelovanje z demonko, ki ubija krščanski rod.

      • Legendarno je napačna beseda. Moje opravičilo. Zdi se da smo že znani po tem. Hinavščina in hudobija nam je globoko zakoreninjena, kakor grenka korenina. Tako smo narod brez sadu.

  30. Aja, reče še takole: veliko je mladih, ki imajo duhovne probleme, ne psihološke, mentalne. A morajo po zakonu k psihiatrom, ti jim dajo diagnozo, čeprav včasih vedo, da je to duhovni problem – in otrok je uničen za vse življenje. Pravi:

    “Ljudje so potem kot zombiji. Kakšni ljudje so to, kakšne družine si bodo ustvarili in otroke? In kakšni duhovniki in škofje bodo postali ti otroci, že v maternici okuženi z zlom hudega duha?”

    Cerkev je precej pozabila, kaj ona v svoji tovarniški nastavitvi je: kako zelo je sveta in zdravilna za dušo, duha in tudi telo, ČE NE SODELUJE V POGROMU NAD ČLOVEŠKIM RODOM, s toleranco do vseh hudih duhov sveta, ki jih vabi in objema, pod lažnim izgovorom, da je Jezus tudi tako počel. A ni tako počel: družil se je s tistimi, ki so ga sprejeli. Le njih je lahko odrešil in ozdravil. Božja ljubezen je ponujena vsem, odrešeni pa so le tisti, ki jo sprejmejo, a v kompletu z dolžnostmi.

    To pa hudim ne ustreza, zato le igrajo neko vernost. V …. smo.

  31. Mladim pa vsekakor manjka duha. Velikokrat ga iščejo pri psihoterapevtih, če ne celo pri psihiatrih. In potem nimajo več izhoda. Ostanejo zamorjeni, vse bolj skregani s svetom okoli sebe. In to traja in traja v trideseta in še naprej. Starši pa to gledajo, zmajujejo z glavami, saj so tudi sami na robu pameti. Revolucija bo požrla svoje otroke. Pa ne svoje, naše golta! Ljudje pa še vedno hočejo rešitev od države, od oblasti, šole, zdravstva, sociale. Duše pa žejne ko sahara.

    • Zgoraj si napisal, da smo narod brez sadu. Skoraj sem se zjokal. Katastrofa, res je! Sad pa je odrešenje in zdrav rod.

      Problem psihiatrične diagnoze, kadar je posredi hudi duh, je v tem, da s seboj prinaša zlorabo zdravil. Psihiater, ki to ve in je nemočen, sodeluje pri morjenju človeka. Enako pa je z duhovniki, ki duhovne primere prepuščajo psihiatrom.

      In lažna ljubezen do vsega sveta je enaka prostitutki: polna je hudih duhov svojih strank, ki jih potem dobijo otroci. In ko gre tak mladenič v semenišče, vzgojen v LGBT vrtcu: kakšen bo njegov nauk?

      Kar poveš o revoluciji, drži tudi za teološke revolucionarne poskuse: žre svoje otroke. Satan je grozna zver, in naivneži nimajo šans. Rešitev je le ena: Jezus, Jezus, Jezus in ves dan Jezus. Sveta Favstina je dejala:

      “Jezus, ti si mi za vedno Jezus!”

      Duhovniki opominjajo pred jogo, reikijem, bioenergijo, karatejem, kaj pa islamizacija, ekumenizem s protestanti, ki zaničujejo svetnike in sv. Marijo, kaj pa naša modernizirana teologija? V …. smo. Hudih duhov mrgoli.

      Ljubi Gospod, grozna je ta resnica, ki ji pišem! Usmili se!!! Zaupam vate, da vodiš vse, v naše dobro.

  32. Punca iz verne in urejene družine, redno pri maši, sveto obhajilo, spovedi … pa ji pri maši postane slabo, zato duhovnik moli nad njo. Manifestira se hudi duh. Ko je vprašan, zakaj je bil lahko ves čas skrit, kljub obhajilu itd, reče: “V tej cerkvi so le trije verni. Ni mi bilo potrebno.”

    To se je zgodilo v državi, kjer so cerkve še vedno polne.

    Kaj smo se naučili? Hudi duh potrebuje Božjo moč, da se premakne, da se ga lahko izbrca ven. MOLITEV SAMA NE ZADOŠČA. Včasih je to delalo občestvo, s svojo gorečno molitvijo, v takem kilavem občestvu, polnem potuhnjenih hudih duhov, pa so tudi svete maše “blažev žegen”. In če nad teboj moli duhovnik, ki je v grdem v grehu ….. potem kaj?

    Samo nora ljubezen do Jezusa nas lahko reši. Pa naj teologi še tako govorijo, da Jezus v resnici ni tak kot Jezus. Sam raje verjamem sveti Favstini, apostolki Božjega usmiljenja:

    Jezus, ti si mi za večno Jezus!

    To je ta vera, ki odrešuje.

    Take care, prijatelji, s tem zaključujem tukaj.

  33. Prav je, da zaključujete! Kako brez sadu je to Vaše pisanje!
    Pojdite ven, ponudite svoje moči skavtom, športnim ali turističnim krožkom pri župnijah, poglobite se v svet otrok, mladine in mladih družin in njihovih potreb. Ustvarite in podprite najrazličnejše skupine na župnijah. Dela je dovolj, samo z bogokletnim jamranjem je treba končati – če želite živeti svojo vero, potem molite in delajte!

    • Divjaš? Govoriš neumnosti: te stvari počnem v tisti meri, ki jo podpira Gospod. Stvari sem govoril tudi iz svoje PRAKSE. Ljudje sprašujejo, ker od duhovnikov teh stvari ne izvedo. Ne vedo ničesar o delovanju hudega duha, vzrokih svoje padlosti kljub vernosti, zmedeni so in nevedni. Nenehno razmišljam kako jim pomagati bolj, zato je moja beseda marsikje po svetu. Neka sila ti zastira oči in srce.

      Zadovoljna? Od kod toliko napadalnosti dobrim milim Marijinim učenkam? Razložili smo od kod. Bogokletna si, če si te stvari spoznala za bogokletne, v tebi je Izabelin duh. In taka ostani, če ti odgovarja, to je le tvoja stvar.

      Ljubezni pa ne poznaš, ker jo sovražiš.

      Tvoj post je tvoja slika. Lepo je tudi tebi povedal g. Kerže: Da te ni sram. Kajti sadov noče videti hudič, Gospod pa je videl veliko sadov in jih blagoslovil. Žal ti nisi zraven.

        • Lahko pa tudi dokažemo tistega duha v tebi.

          Raje premisli, preden ljudi “blagoslavljaš” z bogokletjem, sicer pokličemo g. Keržeta in g. Osredkarja v pomoč, da ocenita, kar boš ti ocenila za bogokletje.

          Pa lahko noč-

  34. Nehajte se prepirati!
    Zaznavava iste globoko grešne pojave, zato še dodajam: Živimo v demokraciji, zato se potrudite za redno javno poročanje o rabi antidepresivov, po starosti bolnikov. Pa tudi za podatek, ali se predpisujejo brez psihoterapije kar v splošnih ambulantah ali z njo in z rednim spremljanjem uživalca.
    Ne bo lahko, ampak ne dvomim, da ste pod močnim Božjim varstvom, tako da boste gotovo uspeli, da se bodo ADP predpisovala varno in v najmanjši možni meri.

  35. Ok veronika, malo si zašla v vzporedno temo. A pred tem si omenila besedo “bogokletnost”, kar pa je meja, ki je lahko za takšno lahkotno obtoževanje usodna. Take stvari moraš dokazati, ali pa sam postaneš bogokletnik …

    Pa vendar bi opozoril, da če bi bolj natančno in z ljubeznijo brala, kar sem pojasnjeval, bi videla, da to govori celoten manjšinjski, a ZDRAVI del Cerkve. In je zelo povezano s tem vprašanjem, ki ga izpostavljata obe. Kako? Še enkrat povem:

    Duhovnik, ki je svetu znan in je morda že 35 let v tem poslu boja s hudim duhom ter ima posebna vatikanska dovoljenja, pojasnjuje, zakaj je v nabito polni cerkvi za najti le tri verne ljudi:

    ker zdaj je doba JAZ; JAZ, ne pa TI, O BOG. Pride papež Frančišek in mladina stopi do njega, se pred njim obrne, mu pokaže hrbet, dvigne roko s telefonom, in sliko pošlje na instagram. Pravi: cerkve so postale shajališča, društva, kjer se dela samo na SEBI, Bog ni pomemben.

    Zdaj pa si zamislimo svetniškega duhovnika, ki pa je še mlad in neizkušen, da pride v faro, kjer je cerkev bolj DRUŠTVO kot sveta Cerkev. Seveda bo masakriran od ljudi, ki so nosilci Jeza-belinega hudega duha – NOBENE ŠANSE NIMA. Njim ni mar za Boga, ampak le za lastno ugodje, ki pa je odvisno tudi od greha.

    In zdaj k vajinemu vprašanju zlorabe psihiatričnih medikamentov: svetniški duhovniki, ki so vešči boja s hudim duhom, povedo, da JIH VEČINA KOLEGOV DUHOVNIKOV IN ŠKOFOV

    ZAVRAČA,

    z izgovorom: – da hudega duha ni (takšni so bogokletni, ker s tem zavračajo evangelij), da je to pravljica prejšnjih tisočletij, zdaj vse pojasnjuje psihiatrija;
    – da se oni s tem ne bodo ukvarjali, ker je brezpredmetno (ti so sluge hudega duha);
    – da verjamejo, a jih je strah, zato nočejo imeti nič s tem (ti nimajo Božje ljubezni v sebi, ker strah je nasprotje ljubezni).

    Če duhovščina take herezije mlati, kaj bo potem država in zakoni in psihiatrija??? Zakoni so takšni: mlada oseba pride, IN MORA DOBITI NEKO DIAGNOZO. Časa zanjo pa je le 8 ali 10 minut. Le kako bo dr. dal pravo diagnozo, a jo MORA dati? Če še izkušen izganjalec potrebuje nekaj ur ali dni, da opravi priprave in dobi jasno sliko, ali so vzroki duhovni, ali psihiatrični.

    Obstajajo države, kjer nekateri psihiatri sodelujejo z egzorcisti najvišjega ranga. Tako je delal oče Amorth v italiji. On je sodeloval tudi s posebnimi karizmatiki, psihisti, ki so znali v prostorih najti uroke in so vedeli grehe ljudi. A recimo v Nemčiji NIMAJO NITI ENEGA EGZORCISTA, KER ŠKOFJE TO ZAVRAČAJO (podatek star menda dve leti). Poglejte prijatelji: tak škof je sluga demona, ker zavrača apostolsko zapoved: izganjajte demone!

    Ker ste ženske praktične, iščimo rešitev: ljubite Jezusa in Marijo, to je edina zaščita pred peklom.
    A brez izjemno podrobne in iskrene SPOVEDI ne gre, učijo svetniški duhovniki. Kajti:

    če si spregledal le en velik greh iz daljne mladosti, se ravno tega greha drži hudi duh v tebi. Med izganjanjem bo demon povedal datum in čas tvojega greha, in takrat še nespovedani duhovnik izganjalec v sramu zbeži iz prostora. Kajti demon pove resnico, doda pa ji še kup laži, samo da bi prekinil postopek izgona.

    Zakramenti torej, so največji zdravilni dar Cerkve, a morajo biti sprejemani z vso noro ljubeznijo do Jezusa in Matere.

    Spoved je zakramet sprave, sprave z Bogom, a prav spoved je danes najbolj zamenarjena. Ljudje samo po hostijo stopijo, a brez spovedi hudi duh v njih ostane. Treba je torej najti svetniškega spovednika, in se spovedati največjih opolzkosti, s katerimi nas je prevaral hudi duh, ker smo mi tako želeli.

    Potem težka zdravila niso več potrebna, če je bil vzrok duhovne narave.

    • Morda nisem odgovoril kot bi kodo želel. Človek naj dela to, kar mu je dano in zmore. Zato mislim, da se ne moremo spuščati v “redno javno poročanje o rabi antidepresivov, po starosti bolnikov.” Za kaj takega je bolj politika, ker to je stvar zakonov. Taka poročila ljudem s hudimi duhovi ne morejo pomagati. Treba je stopiti k izvoru: k Bogu in njegovim svetim služabnikom.

    • Dobro jutro, David,
      pri nas se obeta lep, sončen dan, kljub mrzlemu jutru.

      Tako se menda obeta po vsej deželi, upam le, da se vaših krajev ne oklepa nadležna megla.

      Lep dan vam voščim 🌞

  36. Takole pa deluje hudič: obljublja vse, daje mnogo, na koncu pa izgubiš VSE, tudi svojo dušo:

    https://www.24ur.com/novice/svet/novinarki-obljubil-lazno-diplomo-poslji-sliko-ce-si-dobra-macka-bova-uredila-ceneje.html

    Take care, in neverjemite tistim, ki govorijo, da hudega duha ni, pekla ni, če pa že je, je prazen. Tak modernizem je njegova zvijača.

    Pater pove, da je dovolj LE EN SPOLNI ODNOS s tako osebo ali prostitutko, in poln boš hudih duhov za vso večnost.

  37. To je prava beseda David; KOMUR JE DANO. Prebral sem komentarje razlage, kaj premore Ljubezen do ujetih duš in do solz so pretresle. Vsak po svoje brca, ponujeno pa je ogromno.

    Jezusove Besede večnega življenja iz evangelija po Janezu 6, 65-67:
    Govoril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.«
    Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?«

  38. Hugo, očitno si mož z Duhom, ker se te dotakne in nisi le ena hladnoba brez hvaležnosti ali celo besnimi izpadi. Zadel si v sam center tarče; v satanovo število 666, ki v evangeliju govori, kako so mnogi učenci zapustili Jezusa. Tako ga zapuščajo tudi danes, četudi so ga srečali skozi krst, birmo, Cerkev. Najhuje pa je, če živijo na račun Cerkve, v srcih pa so neverni, agnostični, ker jim je mar le zase. Takšni preganjajo ZDRAVI, SVETI del Cerkve, zadajajo mu muke, sebe pa abonirajo v najtemnejše predele stvarstva.

    Tu je sonce že zelo dolgo, dela čakajo, ljudje tudi, zato bi tukaj zaključil, razen če bi bilo zelo nujno braniti izvorni Jezusov nauk in njega glasnike. Brat Ivo pa je videl, s kom ima v resnici opravka, izza teologije.

    Bog z nami.

  39. Vanja, vseeno malo pazi, ko se zapletaš z Davidom. Če ne drugega, je škoda časa in mentalne energije za prebiranje njegovih komentarjev. Vprašanje, koliko smisla mu sploh ima odgovarjati. Meni je npr. večkrat naredil slamnatega moža in nanj nato obesil precej negativnosti. Precej podla zadeva in zna biti tudi škodljiva, če človek ni dovolj pozoren in močen.

    Jaz sem bil tukaj včasih zelo veliko prisoten, sedaj sem komaj kaj. Prej Davida ni bilo, so bili pa drugi precej intenzivni, npr. Aladar Berglez, Lenko Primc, itd. Podobnega principa kot David, samo leve usmerjenosti. Jasno, da jih tukajšnji komentatorji niso marali.
    Ampak David zna tukaj tako lepo čehljati za ušesi. Ne vem, ali Alfe zase kaj moli molitev k nadangelu Mihaelu ali jo samo lima tukaj ostalim. Vsekakor bi Davidu ustrezal kakšen Mt 24,24: “Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče.”

    ——
    Sicer pa, da smo pozorni na naše katoliške dostojanstvenike, je kar nujno. Ni tako, da bodo se bodo med sabo opozarjali za morebitne napake. Vprašanje je, koliko ima sploh pošten človek v cerkveni hierarhiji sploh moči. Kar predstavljajte si Davida na dovolj visokem položaju, da te zatre.

    —-
    Jaz Osredkarja ne spremljam dosti. Mi je pa en drug OFM, psiholog, Gostečnik, precej sporen. Precej se ukvarja z družinami. Ampak jaz pri njegovem učenju očetovstva in materinstva sploh ne opazim razlike med njima. V čem smo očetje različni od mam. Nek drug strokovnjak na tem področju pravi, da je Gostečnikova doktrina, da je očetova ljubezen do otrok brezpogojna, tako kot mamina. Ampak to ni res, očetova ljubezen je pogojna. To je precej resna razlika.

    • J,
      zelo dobro ste povzeli tukajšnje  dogajanje in hvala za vaše opozorilo 😊

      Po Davidovih dosedanjih izjavah mi je popolnoma jasno, da je škoda tratiti svoj čas in energijo za branje in odgovarjanje tovrstnemu dolgovezenju in “pranju možganov”.

      David in AlFe z njim, sta se dovolj razkrila, da je jasno, da pri njiju ne gre za kristjana s pravimi vrednotnimi stališči in s popolnoma čistimi nameni. Če bi bilo drugače, omenjena ne bi žalila sogovornikov.

      Strinjam se z vami, da smo vsi pripadniki Cerkve, tudi katoliški laiki, že po svetopisemskih besedilih povabljeni, da opozarjamo na napake in greh, kadar ga zaznamo v svoji sredi. Da opozorimo tudi na napake, zmote ali greh duhovnikov, če jih opazimo.

      A v prvi vrsti moramo biti pozorni, da nam samim bruna ne zakrivajo pogleda, kadar bi hoteli drugim jemati iver iz očesa 🤓

      Nasprotujem posplošenemu pljuvanju in hujskanju proti duhovnikom, škofom in papežu, ki se je tu na Časniku v zadnjem času razbohotilo in razpaslo, da se zdi že prava “politična” agenda nekaterih komentatorjev.

      Še enkrat hvala, J 😊

  40. In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána.« Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4, 24-30)

    • Mt 24,24: “Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče.”.

    • Gospod AlFe,
      medmrežje za človeka ni domači kraj, čeprav se je ogromno ljudi pretirano “udomačilo” na njem.

      Poleg koristi, ki jih medmrežje nudi sodobnemu človeku, je polno tudi grešnih in celo smrtonosnih pasti.

      Zaradi anonimnosti medmrežnih uporabnikov je svetovni splet idealno pribežališče in skrivališče vseh vrst falotov, barab in kriminalcev ter orodje zločincev, ki pripravljajo teroristične napade, zlorabljajo otroke in počnejo stvari, ki si jih midva ne moreva niti zamisliti.

      Večkrat ste napisali, da imate otroke, menda štiri, menda še šoloobvezne.

      Če to drži, potem namesto da neumestno lepite svetopisemske odlomke odraslim, raje svojim otrokom pojasnite, da medmrežje ni “domači kraj”, kjer bi se lahko počutili varne in bili popolnoma zaupljivi, temveč jim dopovejte, da morajo biti na medmrežju pozorni in budni, da se bodo naučili ločevati zrno od plev in prepoznati morebitne pasti.

      Če tega lastnih otrok ne boste naučili, kdo jih bo?

      Ali pa boste svojim otrokom raje rekli, kakor dopovedujete nam, naj se pustijo premamiti vsem “prerokom”, ki jih bodo hoteli premamiti na svoje limanice?

      Ne glede na to, kaj zasleduje David, ga vi pri tem očitno zelo podpirate. Lahko, da sta osebna prijatelja, morda ste ga vi semkaj povabili.

      A vseeno razmislite o tem, kar vam zgoraj pravim.

      S tem, kar sta si privoščila vidva z Davidom, da sta me hudobno demonizirala, sta kot kristjana pri meni izgubila vse točke.

      Vas “poznam” že dlje časa, a nikoli prej se mi niste zdeli tako hudobni kot včeraj.

      Do nadaljnega pri meni za vas velja, da četudi boste na Časniku citirali celo Sveto pismo in kopirali vse možne molitve med svoje komentarje, bodo vaši poskusi svetohlinjenja zaman, dokler se mi ne boste opravičili za včerajšnje žalitve ali pa Davidu sporočili enako, kot ste meni: da demoni govorijo iz njegovih ust 😁

      Če vam bo moje sporočilo na ta način bližje, vam lahko napišem zadnji poudarek v angleščini, tako kot David:

      Think about it.

    • AlFe,
      naj natančneje pojasnim, kaj pričakujem od vas, če me želite prepričati, da ste pristen kristjan:

      zaradi moje uporabe glagola “bleketati”, ste mi očitali, češ da ljudi z živalmi primerjam, napisali ste, da to počnejo demoni ter me večkrat obtožili, da se demoni oglašajo iz mojih ust.

      Oba z Davidom sta, kakor pričujejo vajini komentarji, o ljudeh govorila kot o oslih.

      Torej bi morali nameniti sebi in Davidu isto oceno o oglašanju demonov, kakor ste jo meni. 

      Po mojem prepričanju bo vendarle bolje, če tega ne boste storili, kajti ne bi bilo prav, če bi Davida na tak način poniževali in žalili.

      Zato pričakujem, da boste raje priznali, da ste se nesramno pregrešili zoper mene, ko ste mi očitali demonskost zaradi uporabe glagola “bleketati”.

      Naj tu prisotni vidimo, AlFe, ali ste se sposobni opravičiti kot pristen kristjan.

  41. Meni je vseeno malo škoda, da v komentarjih ni kaj dosti o vsebini članka g. Keržeta. Čeprav gre za zelo resno temo. Obtožba uglednega teologa ni kar tako. Ampak mislim, da ima g. Kerže v marsičem prav, čeprav njegov slog izpade včasih malo čudno.

    Pošteno od g. Osredkarja bi bilo, da, najbolje v javnem članku, poskuša g. Keržetu odgovoriti.

    Kar pa se tiče mojega osebnega zaupanja v teologe … Že nekaj časa ga nimam veliko. Ampak ostajam kristjan in zvest nauku in samemu sebi. In nekaj duhovnikov je, ki jim verjamem in zaupam. No, saj takih je večina, niso pa vsi popolni.

    Ampak, da bi kar verjel, da se bodo strokovnjaki teologije že zmenili med sabo, kaj je res, tega pa ni. V modernem času verniki nimamo te milosti. Nekako verjamem, da moderni čas od vsakega posameznika zahteva, da mora biti samostojna in odgovorna osebnost. Pravi pastirji, taki, ki bi se jim človek lahko brezskrbno prepustil, so sedaj nekako šibki.

    Kako enostavno je, da nekomu, ki deluje kot avtoriteta, verjameš, in potem deluješ iz njegovega (lažnega) zavetja! A ne, AlFe?

    • A da bi se “strokovnjaki teologije” zmenili med sabo, to kar je. To je Katoliška Cerkev. To lahko verjamete. Že 2000 let je tako.
      Popolnosti pa seveda ni in niti prav ni da bi jo pričakovali. Zato pa je življenje takšna preizkušnja.

        • j … “se nekaj oglaša”
          —–
          Kar nekaj? Žaljivo, a ni!?
          Daleč nimam kompetenc za presojo, a vseeno se z g. Keržetom večkrat strinjam kot ne.

          • Nisi razumela sarkazma.Seveda se tudi jaz strinjam s Keržetom.
            S temi stvarmi bi se pravzaprav morali ukvarjati strokovnjaki, teologi in to po službeni dolžnosti.Ukvarja pa se g. Kerže, ki je, kolikor vem, laik. Ker se nihče drug ne.

      • Amelie,
        kar ste citirali niso bile moje besede, se pa stinjam z odgovorom o lažnem preroštvu, kot ga je podal J.

        • Draga Amelie,
          jaz s svojo človeško pametjo vam ne morem boljše odgovoriti, kot govori Bog v Svetem pismu.

          Ker nočem več tekmovati v lepljenju svetopisemskih citatov z AlFejem (to opombo mi bo gotovo zopet zameril 😊), priporočam, da sami preberete npr. odlomek iz Evangelija po Mateju  (Mt 7, 15 – 23) , ki ga lahko poiščete tudi na medmrežju, na naslovu http://www.biblija.net., če ta hip nimate Svetega pisma pri roki.

          Jezus posvari, naj se varujemo lažnih prerokov in pove, da jih bomo spoznali po njih sadovih, tako kot drevo spoznamo po sadu.

          Pomagajte mi razložiti:
          1. kako naj med komentiranjem na medmrežju ugotavljamo, kakšen sad nekdo daje od sebe v stvarnem življenju, če niti približno ne vemo, kdo je?
          Po mojem zelo težko. Pravzaprav se mi zdi praktično nemogoče. Včasih smo rekli, da papir vse prenese. Danes medmrežje prenese še več kot papir.
          Kako naj vemo, da se nekdo, ki ima polna usta Gospoda, tudi v resnici klanja Bogu in ne samemu sebi in lastnemu napuhu?

          2.  Ali boste za preroka označili nekoga, ki iz njegovih odgovorov jasno občutite, da se hudobno stresa na vas ter samovoljno obrača vaše besede in na vašem primeru samovoljno izvaja sklepe o delovanju demonov? Jaz pač ne.

          3. Ali boste za preroka označili nekoga, iz katerega poplave besed ćutite, da vnašajo samo zmešnjavo in razdor v krščansko skupnost? Jaz odločno ne.

    • Hvala, J. So še drugi (bolj kričeči) primeri nevarnih razlag teologov. Z AlFe sva zaznala javno zanikanje obstoja satana. Ker gre za star dogodek, je “bolezen oznanjevanja” že kronična. Neenotni so teologi tudi na najvišjih mestih, kjer se javno ne strinjajo niti s papežem F.
      Laiki se sicer težko opredelimo – a hitrost, s katero papež ponuja povsem nove in nenavadne podatke oz. stališča, gotovo ni na mestu. Zato se pridružujem Vašemu spoznanju, da je pomembno postati samostojno odgovoren kristjan.

  42. Zelo pozitivno je, da avtor daje božji dobroti ključen pomen. Ni mišljeno, da lahko človek zaradi te dobrote dela, kar hoče. Slabo pa se mi zdi to, da bralec dobi vtis, da bo naša sodba izgledala tako kot izpit iz teologije.

  43. Gospe Vanji in tudi ostalim sporočam, da je njihov problem, v kaj in kako verujejo. In tudi njihov problem, če me želijo prepričati, da moram misliti, kot mislijo oni.

    Jaz navajam dejstva in na njihovi osnovi enostavno sklepanje. Recimo:
    – dejstvo: Birma je mišljena kot prejem Božje milosti in darov Svetega duha
    – dejstvo: Po birmi velika večina birmancev odpade.
    – dejstvo: Škof je odgovorna oseba v Cerkvi, ki je hierarhično oblikovana.

    Sklepov je možnih seveda več. Prvi je želja Boga, da birmanci odpadejo iz Cerkve in vse je v redu. Drugi je velika nepravilnost v oznanjevanju. V slednjem je treba poklicati škofa na odgovornost.

    In še enkrat, vaše razmišljanje je vaš problem. Vpijete, da je vse v redu? Kličete škofa na odgovornost? Odločitev je vaša.

  44. Boga ljubečim gospem in gospodom, ki jih ne bom imenoval, saj se stampedo hudih duhov lahko usmeri na njih, pa svetujem poslušanje https://youtu.be/cDgpMRsC19U . Tam pater Marko I. Rupnik med drugim pove, da katoliška Cerkev že nekako štiri stoletja “čudno” oznanjuje Boga. Beseda v oklepaju je moja, veliki umetnik je uporabil hujšo.

    • Spoštovani gospod AlFe,
      ali ste popolnoma prepričani, da se “stampedo hudih duhov”, lahko usmeri zgolj na “Boga ljubeče gospe in gospode”, ki jih zato, da bi tak stampedo nanje preprečili, niste imenovali?

      Mar menite, da ste sami popolnoma varni pred stampedom hudih duhov in se hudi duhovi ne vas morejo usmeriti?

      Vsakega človeka lahko doletijo težave zaradi napadov hudih duhov, gospod AlFe.
      Tudi mnogi naši svetniški vzorniki so to doživljali.
      Jezusa je celo sam vrhovni hudi duh Satan skušal v puščavi.

      Za nas kristjane, za Jezusove učence, je pomembno, da vemo, da imamo orožje za boj proti napadom hudih duhov, pomembno je, da se zavedamo, da se hudih duhov lahko ubranimo.

      Najmočnejše orožje v boju zoper hude duhove je Ljubezen – do Boga in do bližnjega.

      Menim, da si midva v resnici sploh nisva zelo daleč v razmislekih o dobrem in zlu.

      Težave s sprejemanjem mnenja drugega so se nama bržkone nakopičile zaradi raznoraznih preteklih soočanj najinih mnenj, bolj političnih, ki so včasih nato zašla v verska in kjer sva se dostikrat trdno ustopila vsak na svoj breg. Svoj delež k nerazumevanju prispeva že sam medij dopisovanja namesto osebnega pogovora.

      Morda sva si premalokrat podala roke s svojih bregov. Premalo sva se trudila razumeti drug drugega. Raje sva si namenjala ostre odgovore. Za takšno svojo držo in ostre besede se vam opravičujem.

      To ne pomeni, da bodo od tu dalje najina mnenja zgledno usklajena 😊

  45. Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, molimo te, poveličujemo te, zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave. Gospod Bog, nebeški Kralj, Bog Oče vsemogočni. Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus, Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov. Ti odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo. Ti sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Zakaj edino ti si Sveti, edino ti Gospod, edino ti Najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom: v slavi Boga Očeta. Amen.

  46. Alfe, mislim da si tukaj vseeno malo falil, ko sklepaš, iz koga govorijo demoni iz koga pa angeli. Vsekakor se mi zdi najbolj varno, če človek zna tudi dvomiti v lastne sklepe. Tako na splošno mislim.

    • Gospod J.
      opazujem, kako kdo govori. Nekateri komentatorji vztrajno uporabljajo govor, ki je daleč od ljubezni. Tudi, ko poskuša biti ljubezniv. Vi pa opazujete, kdo ima prav?! Se motim?

      • Jaz ne vem, kdo ima prav, samo recimo, da bolj verjamem Keržetu.
        Pri Davidu se mi zdi, da je v ozadju nekaj, kar je daleč od ljubezni. Kot sem že omenil, se je tudi precej brutalno spravljal name s svojim slamnatim možem.

        • Opazujete raje Ljubezen. Človeški prav je pač samo človeški.

          To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15,12)

          • Že,že, a ljubezen ne nastane kar tako, na zapoved. Tudi tako ne, da se tako odločimo, tudi kakšne rdeče tabletke ne pomagajo.

            Ljubezen lahko nastane samo spontano. Ljubezen, ki jo priporoča Jezus Kristus pa samo potem, ko smo se znebili lastnega ega ali svetnega.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite