Ivo Kerže: Modernizem na teološki fakulteti

313
5160

Prijatelj, bralec mojih zadnjih člankov v Časniku, v katerih sem postavil duhovniške (isto)spolne škandale z vplivom besedil 2. vatikanskega koncila, mi je nedavno priznal, da je tudi po njegovem v današnji Cerkvi veliko modernizma, ampak ne zaradi koncila, temveč kljub njemu. Po njegovem namreč modernisti koncilskih besedil nočejo uporabljati, niti jih ne poznajo. Saj če bi jih poznali in uporabljali, bi jih ta besedila pripeljala nazaj k pravi veri. Oglejmo si, kako je s tem na tipičnem modernističnem besedilu, in sicer na članku p. Marija Osredkarja OFM v zadnji, januarski številki Časa. Obenem naj bo to priložnost, ob kateri se lahko naučimo prepoznavati modernistične tekste – tudi tam, kjer tega najbrž ne bi pričakovali – in ob kateri se naučimo ugotavljati, kaj je z njimi narobe.

Težave s spodnjo čeljustjo

Tema Osredkarjevega članka je vprašanje o tem, kako uskladiti trpljenje nedolžnih z Božjo dobroto. Vsekakor tema, ki je na mestu v katoliški družinski periodiki, čeprav bi menda odgovor na to vprašanje moral poznati vsak, ki je obiskoval verouk: Bog je ustvaril človeka svobodnega, zato je ta lahko grešil – trpljenje, pa je kazen za človekov izvirni greh in obenem, po odrešenju, prilika za pokoro ter zadoščevanje.  Pa me je vendar zanimalo, kako bo p. Osredkar izpeljal svoje razmišljanje, sploh glede na to, da vemo, kako v današnjih časih teologija v imenu enostranskega poudarka na Božji ljubezni in usmiljenju odriva na stran vidik Božje pravičnosti, greha in kazni. Toda priznati moram, da je bilo moje branje vse prej kot lagodno, saj sem od odstavka do odstavka z vse večjo težavo pospravljal na svoje mesto spodnjo čeljust.

Začnimo na primer s stavkom na začetku tretjega odstavka, kjer na vprašanje, ali je predstava, ki jo imajo džihadistični muslimani o Bogu, napačna, p. Osredkar pravi: »V skušnjavi smo, da bi na to vprašanje kar sami zase odgovorili pritrdilno in s tem potrdili, da je edini pravi Bog dober«.  Dobrohoten bralec bi rekel, da se je patru verjetno zatipkalo. Mar naš frančiškan misli, da Bog ni dober? Ali morda, da ne obstaja en edini pravi Bog? Ne. Nemogoče. Tu je nedvomno opravil svojo vlogo tiskarski škrat. Saj p. Osredkar, poleg tega da je redovnik, je tudi predstojnik katedre za osnovno bogoslovje na Teološki fakulteti, kakor stoji zapisano na koncu članka. Toda bolj, ko sem nadaljeval z branjem Osredkarjevega besedila, bolj sem videl, da ni šlo za pomoto, saj nas pisec kasneje informira, da Bog obstaja po nietzschejansko »zunaj kategorij dobrega in slabega« (15. odst.). To pa zato, ker je »Bog popolnoma drugačen« od vseh naših predstav, torej tudi od kategorij dobrega in zlega. Pri tem se sklicuje na drugega (dolgoletnega) teološkega profesorja in upokojenega nadškofa Antona Stresa, ki da je študentom to resnico »vedno znova polagal na srce in jih rotil naj si to spomnijo za vedno« (4. odst.). Po Osredkarjevem mnenju naj bi podobno menil tudi sam sv. Tomaž Akvinski (prav tam).

Zakaj torej sploh kristjani govorimo o dobrem Bogu? Po Osredkarju, skratka, ne zato, ker bi Bog res bil dober, pač pa zato, da bi mi postali dobri, ker tako prepričanje, taka predstava o Bogu je podlaga etike, »ki edina omogoča preživetje človeštva«. Krščanstvo postane tako po Osredkarjevem mnenju nekakšna kantovska funkcionalistična fantazma, ki sama po sebi ne vsebuje nobene resnice, a se je moramo držati, če hočemo živeti na svetu v znosnih razmerah, ali kot reče bolj prijetno avtor: »da bi postali dobri ljudje«. Krščanstvo je torej zanj nekakšen koristen opij za ljudstvo.

Modernizem v članku

Toda poglejmo, kako Osredkar utemelji svoja nenavadna stališča. Tu bomo videli, da naletimo na čisti modernizem, zlasti v obliki kot ga prinašajo koncilska besedila. Kakor sem že opozoril v enem od mojih prejšnjih člankov, je za modernista, kot ga definira sv. Pij X. v okrožnici Pascendi, značilno mnenje, da je prava vera lastna slehernemu človeku, saj da je izraz njegove globoke, podzavestne usmerjenosti k Bogu (Pascendi, 7. odst.). Modernisti dalje menijo, da ta občečloveški (po njihovem mnenju pravi) religiozni vzgib posamezna kultura potem bolj ali manj uspešno ubeseduje v oblikah različnih religij (Pascendi, 8. odst.). O tem podzavestnem religioznem vzgibu beremo še bolj izrecno v koncilskem dokumentu o nekrščanskih verstvih, češ, da ga najdemo od najstarejših časov »pri različnih narodih« (navedeni so potem hinduizem, budizem in »druge religije«): gre za zaznavanje in priznavanje Boga, ki »prežema njihovo življenje z globokim religioznim čutenjem« in ga potem »v zvezi z napredovanjem kulture« skušajo opredeliti »z natančnejšimi pojmi in v bolj pretanjeni govorici« (t. 2).

V Osredkarjevem članku najdemo ta ista stališča, le da v še bolj radikalizirani obliki. Zanj je celo sleherna podoba Boga, ki si jo ustvari neko obdobje ali neka kultura že kar razodetje Boga samega. Citiram: »Prepoznavanje Boga bomo imenovali razodetje, katerega sprejemanje bomo imeli za izraz vere. Ko trdimo, da se religija spreminja, mislimo, da se spreminjajo izrazi vere. In ker se izrazi odnosa do Boga spreminjajo se spreminja tudi podoba Boga. Bog se danes razodeva na drugačen način, kot se je pred tisočletjem. Obleka resnice se prilagaja ‘času’« (predzadnji odst.). Skratka, p. Osredkar tu ne trdi, da se spreminja le »obleka resnice«, torej način, kako jo izrazimo, pač pa resnica sama, saj zanj spada k »obleki resnice« o Bogu tudi to, kot smo videli, da je Bog dober. V bistvu za Osredkarja  resnice sploh ni, pač pa obstajajo le njene obleke, le videzi (ali interpretacije kot bi rekel Nietzsche) in ti videzi, ta mnenja so zanj Božje razodetje. To je hujše kot relativizem. To je z nadnaravnim obstretom obsijan relativizem. To je skrajno izpeljani modernizem.

Agnosticizem Osredkarjevega članka

Korenina tega Osredkarjevega (oprostite, ampak tu si moram dovoliti izraz) blasfemnega razmišljanja pa se nahaja tam, kjer se tudi po sv. Piju X. nahaja korenina modernizma: v agnosticizmu kantovskega (ali že prej nominalističnega) porekla (Pascendi, 6. odst.), tj. v zmotnem mnenju, da stvarnosti (zlasti pa Boga) ni mogoče nikakor spoznati. Osredkar jasno izpove to svoje prepričanje, da stvarnosti ne moremo spoznati v 7. odstavku, v katerem ugotavlja da so pojmi (reče jim tudi podobe), s katerimi spoznavamo stvarnost, naši subjektivni konstrukti in zato pribije čisto po kantovsko: »Poznamo torej podobo zunanjega sveta, ne poznamo pa zunanjega sveta samega na sebi«. Za Osredkarja, tako kot že za Kanta je stvarnost, skratka, das Ding an sich, brezimni X, o katerem ne moremo izvedeti prav ničesar. Zanimivo bi ga bilo vprašati (tako kot Kanta) glede tega X-a, kako to, da o njem ve to, da o njem nič ne ve – očitno torej nekaj o njem ve: protislovje tega stališča (ki ga najdemo že pri antičnih sofistih) je, kot vidimo, neizbežno. Toda tudi o tem protislovju se zdi, da p. Osredkar ničesar ne ve. Ker pa meni, da o stvarnosti ni mogoče spoznati ničesar, še toliko bolj meni, seveda, da ne moremo izvedeti ničesar o samem vrhu stvarnosti, o Bogu. Zato pa je za Osredkarja Bog, povsem zunanji vsem našim pojmom in torej tudi, kot smo že prebrali, »zunaj kategorij dobrega in zlega«. Glede Boga bi bilo sicer dobro pristaviti, kaj sv. Tomaž Akvinski, ki ga navaja v svojo podporo Osredkar, v resnici trdi o razmerju med našimi pojmi in Bogom: res je, da je za sv. Tomaža Bog popolnejši od pojmov, s katerimi ga lahko mi opisujemo, vendar ne zato, ker bi bil popolnoma tuj tem pojmom, pač pa, ker so v njem ti pojmi (kot so dobrota, védenje, ljubezen…) uresničeni na absolutno popoln način, ker je on absolutni vzrok teh pojmov, v vzroku pa mora biti vsebovano vsaj vse to, kar najdemo v učinku, ker vse kar je v učinku prihaja iz vzroka (prim. S. th., I, q. 13, a. 2).

Modernizem pri nas se ni začel s p. Osredkarjem

Tukaj se lahko zastavi vprašanje: kako smo prišli v Cerkvi na Slovenskem do situacije, ko je nek tako skrajni modernist, kot je to p. Mari Osredkar, predavatelj, še več predstojnik katedre za osnovno bogoslovje na Teološki fakulteti? No, del odgovora najdemo že v povedni referenci, ki jo navaja v članku. Mislim tu na profesorja Antona Stresa. Moram reči, da imam do nekdanjega dolgoletnega predavatelja filozofije na Teološki fakulteti nekakšen temeljni rešpekt in tudi občutek lojalnosti, saj me je ravno on (ne da bi za to vedel) s svojimi predavanji daljnega študijskega leta 1995-1996 navdušil za filozofijo. Z velikim zanimanjem in pripadnostjo sem še dolga leta za tem bral njegova dela, zlasti njegovo temeljno delo iz teodiceje Človek in njegov Bog (Celje 1994). Poglabljal sem se z leti v vire transcedentalistične naravne teologije, ki jo tam razvija, in se tako poglobil zlasti v Josepha Maréchala, pa tudi v njegovega nadaljevalca Karla Rahnerja.

Pred kakimi petimi leti pa sem na svoje veliko presenečenje ugotovil, da Maréchal, Rahner in celotna t. i. »Maréchal Schule« je daleč od tega, da bi predstavljala nekakšno neproblematično varianto tomizma, saj je od glave do peta prežeta z modernizmom zlasti v obliki, v kateri ga je obsodil papež Pij XII. v okrožnici Humani generis leta 1950. Gre namreč za zmoto, ki uči, da je človek po svoji naravi usmerjen k nadnaravnemu cilju, tj. k Bogu, da torej po svoji naravi hrepeni po njem. To pa pomeni, da sploh ne bi bil človek (bi izgubil naravo, definicijo človeka), če bi nehal hrepeneti po Bogu. To pa dalje pomeni, da milost nadnaravnega življenja, ni nekaj, kar bi Bog svobodno podaril človeku, pač pa nekaj, kar mu pripada po naravi, že po tem, da je človek. Posledično noben človek se ne more od Boga odvrniti in morajo biti vsi zveličani (kar je bistvo Rahnerjeve teze o anonimnih kristjanih). Poglejmo si enega izmed odlomkov, kjer Stres to v omenjenem delu izrecno trdi: »Zavestna in osebna religioznost potemtakem ni nič drugega kot zavestno priznavanje tistega razmerja, v katerem človek že vseskozi je in je zaradi tega razmerja – in samo zaradi njega – človek« (str. 282). Človek je, skratka, definiran po svojem odnosu z Bogom in se Mu zato ne more izneveriti, ker ne more nehati biti človek. Sedaj pa si še oglejmo obsodbo tega modernističnega nauka iz strani Pija XII. v Humani generis, ko omenja papež teologe, ki »maličijo pojmovanje zastojnskosti nadnaravnega reda, ko trdijo, da Bog ne more ustvariti umnih bitij, ne da bi jih usmeril in poklical k blaženemu zrenju« (30. odst.). Blaženo zrenje Božjega bistva je drugo ime za nebesa, saj v tem zrenju sestoji blaženost nebeščanov. Gre skratka za preoblikovanje modernističnega nauka, ki ga je obsodil sv. Pij X. v okrožnici Pascendi, ko je označil kot značilno modernistično prepričanje tisto, ki pravi, da je da je prava vera lastna slehernemu človeku, saj da je izraz njegove globoke, podzavestne usmerjenosti k Bogu (Pascendi, 7. odst.). Mimogrede: kako je to povezano s prej omenjenim agnosticizmom? Če stvarnosti ni mogoče spoznati, tudi Boga ni mogoče spoznati kot stvarno, objektivno obstoječega (prim. Človek in njegov Bog, str. 164, 203). Možno ga je pa po modernističnem nauku spoznati subjektivno, in sicer kot je na delu v naši subjektivnosti, tj. v našem hrepenenju po Njem.

Osredkarjev članek in 2. vatikanski koncil

Kaj torej poreči o tezi prijatelja, da se sedanji modernisti ne sklicujejo na koncil, saj bi se sicer morali počasi spreobrniti? P. Osredkar pač citira v članku koncilsko dogmatično konstitucijo Dei Verbum, a citira nek njen del, iz katerega ne sledijo njegove psevdokrščanske trditve; le-teh v tem članku ne podpira z odlomki iz koncila. Vendar, kot smo videli, bi jih lahko. In on to ve. In tu je problem s koncilom: da omogoča hereziji, da se širi med nami, ker najde v koncilu svoje kritje;  omogoča namreč ljudem kot je p. Osredkar, da mirno predavajo na teološki fakulteti in uničujejo vero naših bogoslovcev. Potem se pa seveda čudimo zakaj je vedno manj krstov, vedno manj porok, vedno manj mašniških posvečenj… Kako bo duhovnik s polnim srcem in z vso svojo energijo opravljal delo oznanjevanja in deljenja zakramentov, če mu na teološki fakulteti razni Osredkarji do neprepoznavnosti maličijo vero? In znova: ali se lahko čudimo spolnim škandalom med duhovščino, če je bila ta duhovščina vzgojena v nietzschejanskem prepričanju, da je Bog v resnici »onstran dobrega in zla«?

313 KOMENTARJI

  1. Članek je o prisotnosti modernizma na TF in ne poziv k ugibanju, v kom se je vrnil Kristus oz. kdo je morda prerok. Tu smo prišli čez mejo normalnosti in grešimo.
    Pogovarjajmo se o modernizmu v mejah, ki jih osebno zaznavamo. In o izkušnjah, kako modernizem deluje na nas in med nami.

    • Tisto je bil sarkazem na aroganco dotičnih gospodov, ki sodijo vero tukajšnjih komentatorjev in prepoznavajo demone prek interneta.

  2. Sem že ponudila konkreten primer modernizma zanikanja obstoja Satana in občasno prehitro izrečene besede papeža Frančiška.
    Da še tudi to konkretiziram: Gre npr. za papeževo izjavo v juniju 2016, ko je rekel: večji del naših zakramentalno sklenjenih zakonov je neveljaven. V poznejšem prepisu je naveden “en del” (vir Radio Vatikan).
    A se sploh zavedamo, kaj smo slišali?
    Je pa res, da se vse težave z modernizmom začnejo oziroma lahko popravijo na TF in z vseživljenjskim izobraževanjem duhovnikov in laikov. Nekaj malega lahko prispeva tudi Casnik, če bomo skupaj skrbeli za kakovost.

    • Glede zanikanja satana bi moral poznati kontekst. Če je mišlljeno v smislu satan je mrtev, kar je, potem morda ni tako heretično.
      Glede neveljavnih zakonov je papež odprl pomembno temo. Sklenitev zakonov med tistimi, ki še niso sposobni za zakon je lahko neveljavna. To preverjanje je bilo včasih samoumevno, oz. so bili mladi bolje vzgojeni in dejansko sposobni za zakon veliko prej kot danes.

  3. AlFe, ki veš: če že citiraš Z. zablodo in laž, ki jo producira satan tudi v katoliško Cerkev:

    “Če je mišljeno v smislu satan je mrtev, kar je, potem morda ni tako heretično.”

    potem daj vsaj v navednice, ker ljudje ne razumejo upravičenega opozorila. Vsi najvišji teologi sveta učijo drugače. SATAN NI MRTEV, JEZUS SATANA NI UBIL, ampaj je le premagan, pod pogojem, da tudi TI živoiš po zahtevnih Jezusovih navodilih in ukazih. Ni pa mus, a potem si satanov. Primer satanovega sluge v najvišjih vrhovih Cerkve:

    https://www.dnevnik.si/1042873245/svet/papez-zaradi-spolnih-zlorab-razresil-nekdanjega-kardinala

    Torej papež že nekaj ve, če ga je izgnal v laicizem (!!!).

    Tistim v Cerkvi, ki pa še niso padli v to zlo modernizirane laži, da hudiča ni, ki jo širi Lucifer, pa priporočam študij tegale bivšega izganjalca (končno sem našel linke, imel sem le zapiske), upam da znate vsaj en jezik od teh dveh, sicer pa prosim Slovensko katoliško Cerkev, da te stvari prevede v slovenščino, z velikimi fonti, in jih predvaja vsem katoličanom. Kajti mi takih apostolskih poznavalcev preprosto nimamo, vzrok pa je tudi v stanju na TF.

    Pod RCS TV so še druga predavanja tega človeka, ki je desetletja sam skrbel za področje DESETIH MILIJONOV ljudi, kjer je večina satanizma in so celotna mesta satanistična (kulti, tisoči tovrstnih prodajaln, društva …). Prosim:

    https://www.youtube.com/watch?v=dUWbkkX4Usg

    AlFe, Družina te je zelo vesela, in ti to dobro čutiš.

    • No, ta duhovnik pove, da je po originalu VSAK DUHOVNIK specialist izganjanja demonov iz prostorov, področij, mest in ljudi, a žal ni tako, kot pove v drugih predavanjih: škofje bi to morali početi, pa so dali na duhovnike, ti pa zavračajo, ker satan menda nima nobene moči več, pekla menda ni ali pa je prazen, ali pa celo, da je hudič mrtev, ko pa vemo, da je bil med najvišjimi angeli nebes in da je duša nesmrtna, torej ne more biti mrtev. Moči pa ima toliko, kolikor so verniki grešni in neumni. To učijo tisti, ki zaradi strahu ali neznanja puščajo satanu poln prostor za delovanje. Sveti JPdrugi je takim v temo padlim duhovnikom dejal: “Kdor ne verjame v hudiča, ne verjame v evangelij.”

      Torej ne verjame v Jezusa. Pa smo spet pri Keržetovi pravilni klinični diagnozi o AGNOSTIKIH (in celo ateistih po mojem) v Cerkvi.

      Kakorkoli obračamo: v Cerkvi je polno satanistov (nehotenih in hotenih) in malo Božjih, svetniških ljudi. Zato so ti preganjani z jezo hudega. Ta boj poteka že od apostolov naprej.

      • Ko bi ti o čem tudi razmislil namesto da planeš na ljudi, pa čeprav morda na njihove zmote.
        Kolikor vem, tudi Akvinski ugotavlja, da zlo ne biva. Kolikor gre za razliko med bivanjem in obstajanjem, kar pogosto izenačujemo.
        Treba bo tudi razmišljati, razlagati, ne samo planiti na grešnike. Jaz sem samo smrtnik, za razliko od vaju dveh svetih.

  4. Zdravko, ti skačeš nad ljudi. In nisi si pogledal zgornjega linka, ki je nekaj najboljšega za edukacijo katoličanov, v tem času primernejše od celo Pavlovih pisem. Prosim, vzemi si čas in dobro poslušaj. Če ne znaš angleško, si prosim najdi prijatelja, da ti prevaja sproti. Šokantno bo, iz PRAKSE, hudič je živ, in duhovnik pove, na kakšne načine prihaja, tudi v Cerkev.

    Mimogrede: kdor trdi, da je hudič mrtrev, je seveda satanist, ker ne verjame v evangelij.

    Torej, kar si želel, je tukaj, tako v tej temi, komentarjih kot v linku enega najboljših (zdaj bivših) egzorcistov napše dobe. Dokler si ne ogledaš, so tvoji komentarji brezpredmetni, kajti kar takšni govorijo, je Pavel, je Peter, torej je Jezus. DANES, ZDAJ.

    Govori ravno o naši temi: ne moreš sprejemati le religije, VERE pa ne. Npr. katolik/pornografija; katokik/druga; torej tudi katolik/levičarstvo ne, ker je to proti Bogu. Zakaj ne:

    KER SE LUČ IN TEMA NE MEŠATA. To Božji je zakon vesolja. Vsako ima svoje področje: kjer je luč, tam ni teme, in kjer je tema, tam ni luči. Zato se tudi katoliški verniki ločujejo na dva pola: na vernike LUČI in vernike najgloblje teme. Duhovnik pove, zakaj krst ni dovolj. in tudi le hoditi k maši ni dovolj, še vedno jih ogromno konča v peklu.

    Prepričan sem, da te bo predavanje razveselilo. Prosim, prosim …

    • Še marsikaj ti gre slabše od lektoriranja. Izražanje, komunikacija, razmišljanje. Hvala za linke, ko bom imel čas si jih bom pogledal.

      • A vidiš. Ne le da popadaš ljudi, ki govorijo Resnico, in navajajo tisoče nezlomljivih argumentov, in se tukaj oglasijo le, da TI rešijo dušo (to je Božje usmiljenje), ampak tudi podpiraš tiste, ki skozi jezik in besede hudih duhov delajo zmedo, kar je tudi cilj. Ko boš stvari dobro preštudiral (prosim, prosim),

        in potem opravil najglobljo življenjsko spoved, in dovolil, da svetniški (išči ga) duhovnik moli nad teboj, tedaj, tedaj dragi prijatelj, tedaj

        boš postal hvaležen za vse tole tukaj in odtlej boš govoril kot ljudje, ki so na strani luči v Cerkvi. Ne boš ponavljal laži, da je hudič mrtev, kar je krinka satanistov. Torej resnično bogokletje, ker če hudiča in zla ni, tudi evangelija in Jezusa ni. To gre skupaj, v paketu.

        Se že veselim, brez heca, veselim se tvojega odrešenja, samo nekaj dobre volje že pokaži. In takrat boš spoznal, da s AlFejem nisva nikakršna svetnika, kot cinično za……aš, medtem ko nas opozarjaš na besede, ampak sva samo ena bedna služabnika Gospoda, iz področja luči, ne teme.

        In ne pozabimo: varianta katolik/alkoholik; katolik/levičarski politik; katolik/droga; katolik/prešuštnik; katolik/pornografija,

        ne obstaja. Ker luč in tema se ne mešata, kot govori modernizirana teologija. Kjer je luč, tam ni teme. In obratno. Zato je biti vernik izjemna naloga in hud boj. Duhovnik pove, da sprejeti religijo, krščanstvo, ostati pa grešen, pomeni v sebi NOSITI PRITAJENE HUDE DUHOVE (ti so sprijeti z nepokesanim grehom!!), ki pa planejo na dan, ko so pritisnjeni, in takrat sikajo najhujše žalitve in laži.

        In še nekaj boste videli v posnetku predavanja zgoraj: SVETI PATER PIJ JE ŽIV! Torej je Jezus živ, torej so svetniki živi in je hudič tudi živ. Če hudič ne bi bil živ, kot nekdo trdi, potem tudi Boga in svetnikov ne bi potrebovali, in Cerkve tudi ne.

        Juhej, mnogi boste rešeni!!!
        A žal ne vsi 🙁 Mnogi, ki so bili danes pri maši, bodo končali v večni temi.

      • Zakaj zopet začenjate napad na osebo? A ne morete vklopiti samokontrole? Tukaj nismo v ringu.
        Radi beremo Vaše prispevke, to pa Vas obvezuje, da bi pisali samo tiste, ki so odlični.

        • To se verjetno ne nanaša name, če pa se, bi moralo biti jasno, da jaz ne skačem v komentatorje, če citiram Tomaža Akvinskega, dobim pa odgovor: “Zdravko, ti skačeš nad ljudi.” David je tisti, ki si s pestmi utira pot, pri tem pa si domišlja, da nas Jezusove besede bolijo?! Kdo pa misli, da je?

          • Zdravko,
            v postavitvi Časnika za androidne telefone, razen prvega odgovora na komentar, ni mogoče razbrati, komu nekdo odgovarja, če tega izrecno ni navedel.

            Kadar smo v dvomih, samo zasukamo pogled na telefončkov zaslon v vodoravno lego in lahko vidimo, na koga se odgovor nanaša.

            Čeprav je iz vsebine dokaj jasno, naj dodam, da je Veronika svoj poziv namenila gospodu, ki se je s svojim odgovorom ustopil nekolikanj višje od vas 😉 😁

    • Luč in tema se ne mešata. Jasno in vsakemu razumljivo. Ampak prav to hoče povedati g. Osredkar.

      Vi pa hkrati trdite, da je g Osredkar heretik. Odločite se, kaj bi radi povedali.

      • To besedo je uporabil g. Kerže, sam pa sem podprl njegove argumente, ker so spodbijali herezijo, in ker je bil besno napaden od hudega. Osredkarjev prispevek je poln resnice plus zmote, in to ljudstvo pelje na napačen tir, Jezusova resnica pa je povsem preprosta in ni mešanica s posvetno teologijo.

  5. Odličen link o predavanju eksorcista P. Glasa, ki ga je dodal David, hvala. Duhovnik razloži primere iz prakse in zakonitosti delovanja hudiča, kar nam v cerkvah ne povedo. Kot iz vsega skupaj vidim, tudi ne vedo oz. nočejo vedeti.

    Kot je ta duhovnik opisal primer ene ženske; četudi se nekdo kasneje da krstiti, postane katolik, pred tem pa se je ukvarjal 20 let s čarovništvom, so mu grehi odpuščeni, a POSLEDICE so. Saj hudiču in demonom nič ni všeč, da se je nekdo tako odločil. Še vedno so tam, se pa večkrat prikrijejo in če se le da, čim dlje tako ostanejo in to je boj. Ob molitvi, obredu izganjanja pa se demoni manifestirajo v najhujših možnih variantah.

    Marsikakšen duhovnik je prepričan, da so se zadeve s krstom in obiskovanjem svete maše pri človeku razrešile, in temu eksorcistu še navržejo: “Ti pa te teorije o demonih.” Pa niso teorije, ampak so strašna zla bitja peklenskih brezen.

  6. Hvala Hugo, da znaš angleško, povej še drugim naprej, morda pa bo kak katolik vendarle rešen. Kajti hudič zlahka živi v Cerkvi, v zavedenem ali potuhnjenem grešniku. In vidimo tudi, kako zelo so zakramenti sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, če smo iskreni, in če duhovščina ve, da so zakramenti Jezus Kristus osebno. Če pa tega ne ve, naj gre iskati svetega duhovnika, da bo ta molil nad njimi in jih v imenu Jezusa Kristusa končno rešil. To priporoča tisti na posnetku, pa tudi vsi drugi, ki so s hudičem na bojni nogi že desetletja, v dobro izgubljenih duš.

  7. Na spletu je tudi nekaj konkretnih razgovorov z eksorcistom Mariborske nadškofije, g. Veternikom.
    Če se ne motim, je bil priča. ko je profesor TF, g. Avg. Lah, zanikal hudiča oz. njegovo moč. V tem primeru ni šlo samo zato, ali je hudič mrtev ali živ.

    • To je bilo na Nikodemovih večerih, ko so govorilo o Gloriji Polo in njeni knjigi Zadela me je strela. Pred leti.

      To me je tako šokiralo, da se mi je trajno vtisnilo v spomin.

      • Da, AlFe. In ker je šlo za prof. na TF, sem dolžna opozoriti, da p. Osredkar ni edini primer. Morda bo prišlo do ušes škofom, kar že vrabci čivkajo po strehah TF in škofij. Z ukrepi že zamujajo.

  8. Bistvo je sprejeti, in katoliška Cerkev bo rešena, ko bodo rešeni njeni posamezniki, tole:

    Biti katolik v svojem izvoru pomeni biti PRINAŠALEC BOŽJE LUČI.

    Ko pa smo katoliki/levičarji, katoliki/prešuštniki, katoliki/sprevračalci Božjega nauka, katoliki/cerkveni pederasti in pedofili, itd,

    potem NISMO KATOLIKI, kajti kjer je luč, tam ni teme, kjer pa je tema, tam ni luči, opisane kombinacije pa so VEDNO IN VEDNO SAMO TEMA.

    Opisane kombinacije so vedno samo TEMA.

    Ja, Jezusova Beseda je tako neposredna, da kar boli. Le taka ene odrešuje, drugi pa se pohujšujejo nad njo.

    Lepo lepo lepo lepo vas prosim prosim prosim prosim, storite kot govori gornji duhovnik v linku, ki ve, kaj govori, ker govori kot vsi svetniki, ker govori Jezus.

      • Falil si, Zdravko, nismo Katoliki, če ne vemo, da je MEŠANICA resnic in teoloških zmot, ki jih je spisal gospod Osredkar, skupaj:TEMA. Zakaj je tema (kjer je tema, ni luči!):

        Zato, prijatelji, ker se LUČ nikoli ne pari s temo, to uči le kakšna gnila teologija. Božja luč nikoli ne dela poroke ali multikulti zavezništva z zmotami, tudi v imenu lažne krščanske ljubezni ne. Pravega nauka se ne more oprijeti nobena umazanija in se mu dodati neka herezija. Lahko se ga samo oplemeniti z osebnimi izkustvi Boga.

        G. Osredkar je napisal mnogo resnic, recimo o različnih pojavitvah Boga v različnih kulturah, a to je bolj posvetno filozofiranje, ki nima nikakršnega odrešilnega naboja za duše, ki smo oblegane od hudih duhov:

        kristjana zanima SAMO Jezus Kristus, njega pa mora ljubiti in se držati njegovih zahtev, ki so zelo zahtevne. Če se drži, TAKOJ začuti MIR.

        Ostalim pa pove, kar veruje, in jih pusti sprejeti ali zavrniti.

        Vsi da smo Katoliki, torej gremo vsi v nebesa? Kakšna zmota, kajti večina nas umira z nespovedanim hujšim grehom in kilavo vero v Gospoda, greha pa se drži hudi duh, kot pijavka, in ob prvi sodbi takoj po smrti ima ta duh (vedno jih je cela legija, nikoli ni sam!!) pravico, da Gospodu na ves glas vpije, kakšni prasci smo bili in smo še vedno. Oprostite izrazu, to je njihovo izrazoslovje.

        Jezus je neposredno zahteven in kdor se tega drži, je odrešen kot bi s fračo ustrelil; kdor pa tu mešetari, zamešetari v temo, kjer pa ni nikakršnega olajšanja, ne zdaj ne v večnosti.

        In prav to hudiča tako zelo boli: ker ve, da so verniki lahko odrešeni, LE ON NE MORE BITI NIKOLI ODREŠEN, zato nima nobene perspektive. In prav zato tako zelo sovraži iskrene vernike, in dela vse, da jih spotakne, za svoje delo pa uporablja padle ljudi, celo cerkvene.

        • Saj vemo vse to. Ne vemo samo, če se g. Odredkar tako zelo moti. In zmota sama še ni dovolj, da se ga razglasi za heretika. Vemo samo za par stavkov, izven konteksta. Pri taki gonji je še sam sveti Tomaž Akvinski heretik, nič manj.

  9. Če bi sumili, da p. Osredkar ponuja neprimeren nauk v gostilni, bi imeli dovolj časa za diskusije. Ko pa bi se sum pojavil pri pastoralnem delu na župniji ali celo na TF, potem časa ni. In kot sem napisala, naša dolžnost je, da na sum opozarjamo (in to ne samo enkrat) škofe, ki za koristnost in pravilnost nauka odgovarjajo.

  10. Tako je. Kar pa se vljudnega ali nevljudnega jezika tiče, smo Slovenci hudo hinavski: navzven kulturni, navznoter pa skrajno pohujšljivi, je nekoč povedala Desa M, ki je opazovala razliko med pokrajinami, ko je nastopala z neko packarijo.

    Jezus je bil zelo neposreden: da je lahko rešil tiste duše, ki se jih je rešiti dalo. S preračunljivo vljudnostjo bi prišel tako daleč, kjer je danes vera “vljudnih, kulturnih” Slovencev: v podnu, saj vendar volijo levico, ki zaničuje Cerkev. Jezus pa je govoril:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?q=hinavci&step=20&qall=1&qids=808080808080809fffffff7&idq=14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl&q1=1

    Glede resnice bi pa povedal, da mi je všeč neposredna resnica Norme Marije Korošec, zagovornice kristjanov, v Faktorju, tudi ko omeni papežev odnos do miljonizacije Evrope z muslimani. Pa tudi neposrednost Sirkove, potem, ko se je vsa država hinavcev spravila na njeno osebno izjavo kolegici. A punca se ni dala zastrašiti, obdržala je pač SVOJE mnenje (in čestitala zmagovalcema), kar pa je v Sloveniji, polni potuhnjenih hudih duhov, greh. Enako se je zgodilo tudi g. Keržetu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?q=hinavci&step=20&qall=1&qids=808080808080809fffffff7&idq=14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl&q1=1

    Kdor je od hudih duhov nikoli ne govori tako neposredno kot Kerže, Sirkova in Koroščeva. Je pa treba paziti, da človek ne gre predaleč, to je pa res.
    ———————————–
    Zdaj pa h gospodom škofom, ki so najodgovornejši za vero naroda: samo ENEGA takega, ki bi govoril kot duhovnik v gornjem linku, potrebujemo. Govoril NEPOSREDNO Resnico, vsakdanja Božja dejstva in vsakdanje dogodke, ki jih moderirata tako Gospod kot hudič. A ne gre, prmejdun da ne gre, samo skrajna vljudnost in politična opreznost je na jedilniku, ki se ji je pridružil še upravičen strah pred lastnimi ateističnimi in popadljivimi verniki. V hudi godlji so.

    Kolega je ugotavljal, da se zdaj v medijih ne bilda le Šarec, ampak tudi pater Cestnik in nemara bo on novi štajerski škof? Vsekakor bi bilo zelo dobro, da bi bil to škof nove, spreobrnjene generacije, ki ni multikulti-vse-vere-so-dobrodošle-za-popestritev-ljubezni-do-sveta, ampak zna učiti Jezusov nauk v svoji briljantni popolnosti, katera ne potrebuje nikakršnih posvetnih ličil. Potrebuje le osebna pričevanja tistih, ki so osebno srečali živega Gospoda in bili spremenjeni, kar govorijo tudi njihova dela.

    Pa Bog nam pomagaj.

    • Mimogrede,
      ker nas je zapustil sloviti ljubljanski eksorcist Marjan Arhar, je ljubljanski škof imenoval njegovega naslednika. Mogoče veste, kdo je to?

      • Ne vem o teh stvareh neposredno, nisem zraven. Ni bistveno KDO je, ampak KAKO JE PRIPRAVLJEN, KDO JE BIL NJEGOV DOLGOLETNI UČITELJ. To je ključno po besedah uspešnih izganjalcev. Tvoj učitelj je moral skozi desetletja uspešno izganjati in ostati živ ter relativno zdrav. Sicer boš zagotovo žrtev.

        Bi pa razložil, kaj pomeni teologija, v kateri so primesi zmot. Tako nekako bi šlo, nekdo hvali svojo mamo:

        Moja mama je dobra, moja mama je srčna, moja mama je lepa, moja mama je usmiljena, moja mama je prasica, moja mama je dobrotniška, moja mama krade, moja mama je zgled za vse nas, moja mama je lepa, moja mama laže.

        A vidite, končni izdelek je TEMA. Taka mama je zelo čudna mama, in tak Bog (ki je nekje daleč od nas in povsem drugačen od Jezusa) je zelo čuden Bog, ki ne odrešuje. Tako je to s teologijo, ki zanika najosnovnejše aksiome Jezusove Besede, da bi opravičila grešnike v svojih vrstah. Vse je torej odvisno od škofov – ti pa kot da ne vidijo, kaj je prav in kaj ne, in ne ločijo zrnja od plev?

        A zagotovo ločujejo, le smisla in poguma ne najdejo, da bi se spopadli z neizmernim zlom, ki jih čaka s strani lastnih “vernikov”, ki so v srcih še vedno agnostiki, po Keržetovo. Resničnih vernikov pa je malo. To so hudi, hudi problemi, a

        Gospod jih bo razrešil, ko pride en škof in daruje svojo kri na oltarju in začne govoriti preprosto, vendar zahtevno Resnico. Ni kaj, treba bo vzeti svoj križ in hoditi za Kristusom. To je škof, in nič drugega.

        In taki škofi v polnosti izpolnjujejo Jezusovo naročilo:
        – pojdite po svetu (recimo dvakrat mesečno med Rome ali Ljubljančane na ulici, leta in leta),
        – širite evangelij brez potvarjanj,
        – ozdravljajte vsaj enega bolnega oziroma osebno skrbite zanj, in
        – izganjajte demone iz obsedenih oseb, vsaj tri na leto.

        To je Gospodov škof.
        Pokažite mi vsaj enega.
        Sam pa videvam laike, ki te stvari po Božji pomoči opravljajo, ker so v taki situaciji in prave vere.

        Zdaj pa sledi delo, vreme je naklonjeno.

        • “To je Gospodov škof. Pokažite mi vsaj enega.”

          Irenej Friderik Baraga. Še sedaj se čuti njegovo delo, pa čeprav je bil večino časa nekje drugje.

          • Seveda, seveda, pa pojdi k njemu na spoved 🙂 No, ti boš kmalu v tem stanju, da se lahko v duhu pomeniš s svetniki, večina vernikov in vsak začetnik pa potrebuje svetost v fizičnem telesu in v podobi duhovnika.

            Seveda govorimo o DANAŠNJIH škofih, današnji kolekciji. Rabimo enega Barago ali Vovka ali Slomška. Brez tega bomo propadli. Kajti zdaj so že generacije duhovnikov pod “zanimivo” teologijo, in prav lahko se dogaja, da zaradi tega ZATIRAJO osebna razodetja Boga pri svojih vernikih (ker Bog je čisto drugačen, njim pa se samo osebno sanja?). S tem pa v bogoslovje pridejo samo še duše, ki so pod obleganjem hudega duha. Propad je neizogiben in veronika je to k sreči dojela. Na to že dlje časa opozarja Kerže.

            Problem je mnogo večji torej, kot le TF. Glede izganjalca pa: eden se je posmehoval svetosti svetnikov, posmehoval učenju o ljubezni do Boga, med mašami, in hudi mu je storil take sile, da je človek v zelo hudih preizkušnjah.

            Take care, Bog je živ in močan, hudič pa tudi – odvisno od naše grešnosti mu je dovoljeno, da nas muči na vse pretege.

          • Satan je močan ravno toliko, kot mu dovolimo. In v povprečju mu prebivalci Slovenija zelo veliko dovolimo.

            Kar se tiče Barage, še vedno se ga čuti v krajih okoli Dobrniča. No, za spoved res nima časa 😉

            Kar se tiče izganjalca v ljubljanski pokrajini, jezit Silvo Šinkovec se kar nekaj dela v tej smeri. Ko je bil še pri katoliških pedagogih, mi je v pogovoru rekel, da je začel razumevati mistiko. Priznal je, da je začel …. Priznal je svojo majhnost in če to ni lep začetek, potem ne vem ničesar!

  11. Hvala AlFe za lepe novice. Ja, to je lep začetek, a poglej, pa tudi škofje, če kateri te stvari bere:

    Ni dovolj, da je v Lj, umrl “sloviti ljubljanski eksorcist Marjan Arhar” (kar pomeni resničen duhovnik), njegovega imena pa domala nihče ne pozna. Današnje škofije vsega sveta imajo po kakšnega izganjalca (ali nobenega), a le da je pika vdrta, da je odkljukano. Skrivani so, ker se cerkev boji posmeha ljudstva, še posebej pa ob kakšnih večjih neuspehih ali zdrsih. Prava pot je povsem drugačna od tega skrivaštva, ko večina duhovnikov in škofov “noče imeti s tem nič”.

    Mislim, da sta najboljši primer oče Amorth in oče Glas (link zgoraj): po dolgih letih naj se egzorcist umakne, to mu dovoli škof, saj je to delo izjemno naporno (eno dušo se lahko rešuje tudi več dni po 8 ur, oziroma potrebujejo mnoga izganjanja), potem pa naj postane potujoči pričevalec resnice o moči in spletkah hudiča in moči Jezusa Kristusa. Ljudje potrebujejo resnične priče z resničnimi dogodki v beležnici. Njih bodo poslušali, kajti to je Nova zaveza danes.

    Glede moči Gospoda Jezusa Kristusa: zakaj so mnogi verniki in teologi oblegani ali celo obsedeni od hudih duhov: ker ne verjamejo v svetost in moč Jezusovega imena. Vsakdo, kdor je kdaj v resnici stopil hudiču na rep, je doživel napade hudih duhov, ki so tako strašni, da sploh pomisliti ne smemo, kako živijo zločinci, ki so ves čas v tem stanju. Božja oseba pa z njimi opravi zelo enostavno: brez borbe z njimi, brez premikanja ali dvigovanja glasu, v popolni tišini samo ljubeče ponavljati Jezusovo ime. To je dovolj – popustili bodo v toku 5-30 minut. Kajti oni hočejo, da se v strahu zbereš na njih, in potem si UNIČEN. Z jezusom kristusonm pa spoznaš:

    DA JE JEZUSOVO IME ENAKO JEZUSU, IN DA JE NJEGOVA PODOBA PRAV TAKO JEZUS, in da ni Jezus prav nič drugačen od Jezusa, kot očitno učijo in polagajo na srce na TF.

    Seveda se lahko spoveš tudi sv. Baragi, če ga ljubiš in imaš duhovna ušesa odprta, saj si gledal posnetek, kako je prišel sveti pater Pij in rešil duhovnika ter deloval skozi njegove roke in rešil tudi obsedenega. Svetniki so tukaj, komaj čakajo, da jih nekdo vzljubi.

    A na TF polagajo na srce, da so svetniki grešniki kot mi, da prav nič ne doprinašajo k svetosti Cerkve. Potem se pa čudijo, ko takšni pripovedovalci postanejo žrtve hudiča in v nekaj letih jih ni več.

    • Zgoraj je en vrag pokvaril ime Jezus Kristus, se zelo opravičujem. Tudi portal je delal velike težave, da sem lahko objavil zgornji post. Ni kaj nekomu resnica o moči ni nemoči hudih duhov hudo smrdi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite