HDZ je dobil skoraj vse, kar je lahko

Včerajšnji drugi krog pokrajinskih in lokalnih volitev pri južnih sosedih je še okrepil trend iz prvega. Sredi hude vladne krize je vladajoča Hrvaška demokratična skupnost, ki je krizo nekako tudi povzročila, dobila skoraj vse pomembne dvoboje.

Številke na Plenkovićevi strani

Od osmih županij, v katerih so volivci na volišča odšli še drugič, jih bo HDZ skupaj s partnerji vodil sedem. Tudi v osmi, varaždinski, je slavil HDZ-ju gotovo bližji “večni” Radimir Čačić. Rana seveda ostaja Zagreb z daleč najvišjim proračunom, kjer so “modri” prepričljivo izpadli že v prvo. V nasprotju s tem so uspeh na ravni županij dopolnili s prepričljivo zmago v Dubrovniku, kjer so bili zadnjih osem let v opoziciji, in s tesno, a simbolno izjemno pomembno v Metkoviću čisto na jugu Hrvaške, kjer se je rodil Most. Največ pa je vreden uspeh Andra Krstulovića Opare v tekmi za županski stolček v drugem največjem hrvaškem mestu Splitu. Tam je desni finale z Željkom Kerumom poskrbel za rekordnih, skoraj deset odstotkov neveljavnih glasovnic in Kerum grozi z zahtevo po vnovičnem štetju glasov. Tudi mostovci v Metkoviću svoj poraz opravičujejo z začasnim “uvozom” volilnih upravičencev iz Hercegovine čez mejo.

Če seštejemo vse skupaj, se zdi, da HDZ na lokalni ravni tako močan ni bil že od zadnjih lokalnih volitev v času Tudjmanovega življenja leta 1997. Naslednja štiri leta bo obvladoval vse slavonske in dalmatinske županije. Povsod je odbil Mostov izziv, še najprepričljiveje prav v najjužnejši županiji z Mostovo zibelko. V Slavoniji je po več kot desetletju praktično izločil konkurenco, zraslo iz gibanja nekdanjega hadezejevca Branimirja Glavaša. Seveda v mozaiku številnih lokalnih obračunov za Plenkovićeve ni manjkalo niti bolečih porazov. Med svojimi tradicionalnimi trdnjavami se poslavljajo od Knina in Gospića. Nista se jim posrečila naskoka na Osijek in Sisak.

Kaj pa drugi?

V HDZ-jevi senci najbolj žari novi in stari zagrebški župan Milan Bandić. Z manj kot 52 odstotki se je moral za šesto zaporedno volilno zmago (prva sega v leto 2000) potruditi najbolj doslej. Toda trenutno Plenkoviću na državni ravni ne bo povzročal prevelikih skrbi. Če je še pred meseci grmel o tem, da bo v Zagreb vrnil partizanske spomenike, je imel včeraj zvečer polna usta Boga in hrvaških branilcev, kar napoveduje, da bo v zagrebški mestni skupščini dvoril v prvi vrsti HDZ-ju in svetnikom z liste Brune Esih. Poraz levosredinske kandidatke Anke Mrak Taritaš je kljub solidnemu izplenu za marsikoga na hrvaški levici hud šok. Odnesti utegne celo predsednika njene Hrvaške narodne stranke Ivana Vrdoljaka, ki naj bi jo po mnenju mnogih potopil s svojim koketiranjem s Plenkovićem.

V opoziciji nima pravzaprav pretiranega razloga za slavje po drugem krogu nihče. Most se je profiliral kot močna sila v Dalmaciji in delih Slavonije, a mu je zmanjkal uspeh na županijski ravni in z Metkovićem je izgubil kronski dragulj. Socialdemokrati so bili le malokje v ospredju. Novi mandat reškega župana Vojka Obersnela je brez pravega sijaja, desnosredinska opozicija se mu je približala najbolj doslej. Še največ velja vnovična zmaga v Sisku, kjer je dolga leta vladal HDZ. Socialdemokratski kandidati za župane z izjemo koprivniško-križevske županije v drugem krogu nikjer niso bili res konkurenčni. Narodnjaki se morda lahko veselijo izkupička Mrak Taritaševe, a so po dvoboju nekdanjih strankarskih kolegov ostali brez varaždinske županije, predvsem pa jih tare spor o odnosu do “preslagivanja” vladne večine. Pač pa se lahko na široko nasmehneta nekdanji in novi varaždinski župan Ivan Čehok in IDS v Istri, ki je s Pazinom in Bujami dopolnil zavidljivo zbirko občin iz prvega kroga.

Kaj to pomeni?

Glede na premoč HDZ-ja in šibkost ključnih opozicijskih strank na levi sredini se slednjim pravzaprav ne bi smelo muditi na predčasne volitve. Ni namreč verjetno, da bi lahko tam trenutno iztržile kaj velikega. Tudi Mostov domet se zdi stabilen, vendar omejen. Večja težava je, da si ne Petrov ne socialdemokrati in HNS ne morejo privoščiti glasovanja za Plenkovićeve kandidate za nove ministre, ki naj bi zamenjali odstavljene Mostove. Očitno se s takšnim scenarijem sicer spogledujejo vsaj nekateri v HNS, recimo novi in stari župan Osijeka Ivan Vrkić. Manjšinski Plenkovićev kabinet bi utegnil torej biti zasilen izhod. S tem bi za opozicijo odpadlo nadležno razlaganje volivcem, zakaj nove predčasne volitve, po katerih se bo premier najverjetneje še vedno imenoval Andrej Plenković, Ivo Sanader pa je na čelu manjšinske vlade tako ali tako prebil tako rekoč ves prvi mandat.