Hans Kung predaval v Mariboru o Svetovnem etosu

12

V četrtek 28.6.2012 je v Mariboru predaval katoliški teolog švicarskega rodu Hans Kung. Aktivno je soustvarjal 2. vatikanski koncil. Zaradi kritik Katoliške cerkve, da ne sledi smernicam koncila, je izgubil pravico poučevati cerkveni nauk. S knjigo Projekt svetovni etos pa je začetnik gibanja Svetovni etos, ki ga še danes vodi.

Predavanje z naslovom Kaj povezuje in ohranja sodobno družbo? s podnaslovom Svetovne religije – svetovni mir – svetovni etos je bilo organizirano v sklopu Mednarodnega ekumensko-medverskega in medkulturnega simpozija z naslovom Verstva v dialogu s sodobno kulturo, katerega organizator je bil Zavod Antona Martina Slomška. Simpozij sodi v sklop projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

Kung je začel s prispodobo nogometa  in se vprašal zakaj je nogomet dobra prispodoba za svetovni etos. Ima pravila, ki niso omejevanje ampak možnost, da lahko igra dobro teče. A samo pravila ne morejo zagotoviti dobrega nogometa. Potrebna je zagnanost in predanost igralcev. V nadaljevanju je Kung  povedal, da v težkem položaju ponuja svetovni etos duhovni temelj, ki omogoča graditi mostove med ljudmi različnih religij, vernimi in nevernimi, med ljudmi različnih kultur. V pluralistični družbi namreč ne more ena sam religija ali ideologija predpisati etosa za celotno družbo.

Državljan sam pa si ne more preskrbeti take zaloge smisla, ki jo nek etos zagotavlja. Tudi sekularni človek ne more vsega na novo iznajti. Moderno družbo danes razdirajo:
1. Verski fundamentalizem
2. Nepopustljivi moralizem in
3. Postmoderni poljubnostni pluralizem

Ohranja in povezuje pa jo obvezujoči in povezujoči etos s temeljnim soglasjem o nekaterih elementarnih skupnih vrednotah, merilih in držah, ki omogočajo povezavo med samouresničujočim posameznikom in njegovo solidarnostno odgovornostjo. Predstavil je obvezujoče etične norme, ki temeljijo na načelu človečnosti in vzajemnosti in so razširjene v štiri imperative: ne ubijaj!, ne kradi!, ne laži! in ne zlorabljaj spolnosti! Obstajajo pa specifična vprašanja morale, kjer ni soglasja med religijami in ta niso vključena v deklaracijo o svetovnem etosu.

Kung demokratom predlaga, da pogumno stopijo na tretjo pot: ne na pot sekularno tehnokratske ideologije, ki je popolnoma nereligiozna, niti na pot predmoderne hierarhične ideologije, ki je povsem nedemokratična. Pri tretji poti gre za duhovno pojmovanje Evrope, gre za pot etično utemeljene Evrope.

Foto: iz arhiva Zavoda Antona Martina Slomška

 


12 KOMENTARJI

  1. Menim, da prof. Küng ni izgubil pravice poučevati cerkvenega nauka, ker bi kritiziral Cerkev, da ne sledi smernicam (zadnjega) koncila, ampak ker je kritiziral določen(e) sklep(e), sprejet(e) na obeh zadnjih koncilih:

    On this point Hans Küng has in no way sought to conform to the doctrine of the Magisterium. Instead he has recently proposed his view again more explicitly … even though this sacred congregation had affirmed that such an opinion contradicts the doctrine defined by Vatican Council I and confirmed by Vatican Council II.

    Vir: http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_19791215_christi-ecclesia_en.html

    • Aleksios vzrok za izgubo pravice poučevanja sem povzel na strani EPK, kjer pa ni čisto jasno opredeljeno. Seveda pa verjamem, da imata Katoliška cerev in Kung različno razlago za prepoved.

      • Malo poenostavljeno in bolj jasno bi bilo: Zaradi odklanjanja cerkvenega nauka je izgubil dovoljenje poučevati taisti cerkveni nauk.

      • G. Kozoderc, menim, da na strani EPK (http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/1128820/) ni napisanega ničesar na temo vzrokov izgube pravice poučevanja. Mislim, da ste neupravičeno vsebinsko povezali dve povedi v eno misel. Kdo ve, morda niti ni slučaj, da sta ti dve povedi zastavljeni tako kot sta in da sta postavljeni skupaj … 🙂 Glede na to, da pravite, da ni jasno navedeno, in da verjamete, da imata prof. Küng in Cerkev različno razlago (v kar sam sicer nisem prepričan), bi po mojem mnenju bilo intelektualno pošteno, da omenite obe razlagi ali pač nobene (in ne zgolj ene).

  2. Bla bla bla.

    “Obstajajo pa specifična vprašanja morale, kjer ni soglasja med religijami in ta niso vključena v deklaracijo o svetovnem etosu.” Bla bla bla. Kako lepo ta “teolog” najrazličnejše smrtne grehe opredeli kot “sprecifična vprašanja morale”. Kake smešnice so to. Greh je greh neglede na to kaj si Kung misli!

    “Pri tretji poti gre za duhovno pojmovanje Evrope, gre za pot etično utemeljene Evrope.” Bla bla bla. Etično utemeljena Evropa je lahko samo KATOLIŠKA EVROPA! Tudi Kungov pogled je navadna ideologija, ki jo on pač prodaja ljudem, ki nimajo vere in mislijo, da lahko vero v Vstalega Kristusa zamenjajo s “svetovnim etosom”. Neumnosti.

    • Kako si pa ti predstavljaš, da bo cela Evropa katoliška?

      Če tako pogledaš, je katolištvo v Evropi v manjšini. Precejšen del Evrope je protestantski (Nemčija, vse skandinavske države, delno tudi Švica in države Beneluksa) ali anglikanski (Vel. Britanija), pa tudi pravoslaven (Srbija, Črna gora, Bolgarija, Makedonija, Grčija, Romunija). Potem je tu še islam (Bosna in Hercegovina, Turčija, Albanija). Katoliških držav je precej malo, pa še te so sekularizirane, ker je katolištvo žal odigralo zgodovinsko negativno vlogo.

      Tako da res ne vem, kdo se tu spreneveda.

    • Sam sem razumeml, da svetovni etos ni nadomestek posamezne religije in njenih temeljev ter vrednot in da gre za način iskanja dialoga med različnimi religijami in nereligijami. Predstavniki posamezne religije še vedno živijo svojo vero s svojimi vrednotami.

  3. Tole gibanje je en cirkus, na koncu Küng pristane pod “3. Postmoderni poljubnostni pluralizem”.

  4. Zadeva, ki jo zagovarja g. Kung gre preveč v levo. Povsem upravičeno in na mestu je pred časom Vatikan kritiziral njegovo (sicer hvalevredno) delo – zadeva bi še nekako bila sprejemljiva, če nebi g. Kung naivno šel mimo splavov in vsega drugega zla, ki se sedaj širi po svetu (papež v zvezi s tem omenja še homoseksualne poroke, kmalu bo tu še evtanazija).

    Delo g. Kung bi lahko primerjali z gradnjo hiše na pesku. Zadeva dolgoročno ne more preživeti. Čaka jo enaka zgodba kot se je zgodila z Amnesty International – svetle ideale kristjana je povozilo zavzemanje za pobijanje nerojenih otrok in za rušenje družbe z zavzemanjem za homoseksualne poroke.

Comments are closed.