H. Škrlec, Ra.Ognjišče: Meje novinarske radovednosti

1

Na četrti v nizu okroglih miz o podobi Slovenije v medijih, ki jih naš radio pripravlja ob svoji 20-letnici, smo iskali meje novinarske radovednosti. Pri tem so nam pomagali novinarke Majda Juvan s Televizije Slovenija, Damijana Žišt iz časopisne hiše Večer in Marija Slodnjak z Radia Tednik Ptuj, glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak ter sodelavec spletnega magazina Časnik.si Aleš Maver. Dogodek, ki je sodil tudi v sklop tradicionalnih Viktorinovih večerov, je gostil minoritski samostan na Ptuju. S svojimi vprašanji so sodelovali obiskovalci, ob tej priložnosti se jih je v tamkajšnjem refektoriju zbralo približno 80, med drugim jih je pozdravil predsednik Društva izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič.

Juvanova je prepričana, da novinarska radovednost nima meje in da je tako tudi prav. “Novinar mora biti neskončno radoveden, če to ni, je zgrešil poklic,” je bila jasna. Obenem je opozorila, da meje obstajajo, ko novinar tisto, kar izve, posreduje javnosti. Žištova se je s tem strinjala. Hkrati je spomnila na kazensko in odškodninsko odgovornost novinarjev, kadar tisto, o čemer poročajo ne drži. “Če mej ne postavimo sami, to na koncu stori sodišče,” je dodala. Da mora novinar pri svojem delu preverjati dejstva, podatke, je poudarila Slodnjakova. “Vsega na prvo žogo ne smeš vzeti za popolno resnico. Ne smeš se zadovoljiti z vsem. Za celovito zgodbo moraš imeti popolne informacije,” je še dejala. Trstenjak meni, da si mora medijski človek določiti mejo, če želi biti zvest resnici. Zdi se mu, da jo v želji po senzaciji lahko hitro prestopi. Po njegovih besedah bi moral novinar slediti načelu: Ne stori drugemu, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi. “Velja tudi misel, da je moja svoboda omejena s svobodo drugega. Novinar se mora zavedati, da se v nekem polju lahko vrti, da ne sme prestopati neke meje dopustnosti, drugače lahko pride do žalostnih primerov, najbolj žalostno pa je, da sodišče odloča, kaj je primerno,” je dodal. “V družbi, kot je slovenska, je postavljanje meja problematično. V slovenski družbi pravzaprav še nismo navajeni na polno demokracijo, kar pomeni, da se medijske osebnosti srečujemo z veliko nevarnostjo samocenzure,” je prepričan Maver. Opozoril je, da sta medijsko neravnotežje in neravnotežje v naši družbi povzročila poljubnost kriterijev pri presojanju dejanj novinarjev, politikov, gospodarstvenikov in ostalih.

Trstenjak je na okrogli mizi med drugim predstavil vlogo katoliških medijev, kot je dejal, je drugačna od vloge ostalih medijev. “Naše poslanstvo je oznanjati veselo novico, evangelij. Ne ukvarjamo se toliko z raziskovanjem nekaterih dogodkov.” Spomnil je tudi na dolžnost novinarja, da se pouči o neki stvari. Po njegovem se v Sloveniji vse prevečkrat dogaja, da predvsem pri poročanju o Cerkvi novinarji radi delajo neke pavšalne zaključke, s čimer ji večkrat storijo krivico. Maver se je dotaknil nekaterih težav, s katerimi se srečujejo spletni mediji. Omenil je komentatorje spletnih člankov, ki si mnogokrat dovolijo vse, običajno zato, ker so anonimni. “Tu in tam se je zgodilo, da smo s kom stopili v stik, pokazalo se je, da ko plašč anonimnosti odpade, pogum lahko zamenja paničen strah.” Po njegovem imajo spletni mediji veliko odgovornost pri iskanju zdrave mere med zaščito anonimnosti in spoštovanjem določenih meja.

Več lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.


1 komentar

Comments are closed.