V Sloveniji se v teh dneh brez večjega medijskega pompa politične stranke odločajo o podpori ustavnim spremembam ureditve instituta referenduma. Razlog za prioritetno naravo te teme v slovenskem političnem življenju je kaotično fiskalno stanje države. V letu 2011 so volivci na referendumu z veliko večino zavrnili reformno zakonodajo, tako spremembe ureditve pokojninskega zavarovanja kot ureditve dela na črno. Po mnenju predlagateljev omenjene zakonodaje naj bi slednja izboljšala fiskalno stanje. Novoizvoljeni parlament je spomladi letos sprejel paket reformnih varčevalnih ukrepov, v zvezi s katerim je bila vlada kot predlagateljica zaradi možnosti referenduma ves čas talka sindikatov. Zato je končni izplen varčevalnih ukrepov, kot kažejo javno dostopni podatki, bistveno manjši od prvotno predvidenega.
Nujnost reform
Da so reforme s fiskalnim učinkom v Sloveniji nujne, verjetno ni potrebno poudarjati. Konsolidirani dolg sektorja države je v Sloveniji konec leta 2011 znašal 47,6 % BDP, v letu 2012 pa Statistični urad predvideva rast primanjkljaja na 51,9 % BDP. Z vidika nujnosti konsolidacije javnih financ je varčevanje na ravni države ključno. Vendar pa se s takšnim načinom spodbujanje gospodarstva ne strinjajo interesne skupine, katerih eksistenca je odvisna od državnega trošenja.
Ne glede na močne interese se postavlja konceptualna dilema: ali zmanjšati porabo javnega sektorja in s tem pritisk na gospodarstvo ter na ta način spodbuditi svobodno gospodarsko pobudo, ali pa povečati trošenje države in spodbuditi delovanje gospodarstva z davkoplačevalskim denarjem. Odgovori na vprašanja, kako spodbuditi inovativnost, kako zagotoviti razvoj inovacij in kako na svetovnem trgu z inovacijami premagati konkurenco, so glede na predstavljena koncepta različni. Ni boljšega kot na polici zakotne trgovine v kraju Tichvin dobrih 220 kilometrov vzhodno od Sankt Peterburga najti nekaj slovenskih prehrambenih izdelkov. Še lepše jih je videti v večini košar tamkajšnjih kupcev. Ni dvoma, da so paštete slovenske izdelave tudi pri Rusih zelo priljubljene.
Kaj sploh reformirati?
Poljska, ki je v devetdesetih letih po zaslugi ekonomista Leszeka Balcerowicza relativno hitro liberalizirala gospodarstvo, je postala ena od najbolj uspešnih tranzicijskih držav. Država, ki je zaradi umika iz gospodarstva spodbudila diverzifikacijo gospodarske pobude v smeri intenzivnejšega razvoja proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo, je po višini bruto domačega proizvoda v svetovnem merilu na 27. mestu in se dviguje. Balcerowiczev plan, kot se imenuje reformni paket ukrepov v zgodnjih devetdesetih, je po učinku primerljiv reformam železne lady v osemdesetih letih. Takrat je bila na otoku odpravljena regulacija finančnega sektorja, prišlo je do reforme trga dela v smeri večje fleksibilnosti, privatizacije državnih podjetij in do zmanjšanja vpliva sindikatov.
Poljska danes beleži najvišjo gospodarsko rast v Evropi. Ta presega 3,5 % GDP, po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj pa bo konec leta 2012 gospodarska rast na Poljskem 3,9 %. Za primerjavo, v Nemčiji je gospodarska rast 3 %, v Veliki Britaniji 0,9 %, v Franciji 1,6 % in 0,7 % v Španiji ter Italiji. Ob tem je najbolj zgovoren podatek, da je Poljska edina država v Evropi, ki je gospodarske kriza ni prizadela. V letu 2009, ko je imela Slovenija 11,6 % padec gospodarske rasti, znašala je minus 8,1 %, je Poljska beležila 1,7 % gospodarsko rast.
Nikar reforme referenduma
Razprava o spremembah referendumske ureditve, s katerimi želi vlada zagotoviti uspeh gospodarskih reform, ne razkriva vseh pasti. V zvezi z razpravo o ustavnih spremembah se nakazujeta dve konceptualni rešitvi, in sicer se večina parlamentarnih strank strinja z določitvijo minimuma udeležbe na referendumu, ki bi bil potreben za veljavnost odločitve. Druga omejitev neposrednega odločanja ljudi se nanaša na vsebino, o kateri se državljani ne bi več mogli izrekati.
Politike vodi želja po uspehu gospodarskih reform, pri tem pa zanemarjajo dejstvo, da brez spremembe miselnih konceptov reforme ne bodo uspešne. Gospodarske rasti ni mogoče zagnati v okolju odsotnosti svobodne gospodarske pobude. Vlečni konji gospodarstva, torej mala in srednja podjetja, se rojevajo v garažah, v domačih delavnicah, v zatohlih pisarnah, za mizo, na kavču, skratka v glavah ljudi. Razmišljanje o inovacijah in iskanje tržnih niš, ustvarjanje novega, boljšega in hitrejšega, mora nadomestiti socialistične ideje zlagane samozadostnosti, ki jih skozi vsesplošne uravnilovke in prepovedi tekmovalnosti zagovarja slovenski izobraževalni sistem.
Spremembe ureditve referenduma ne bodo nujno prinesle gospodarske rasti, bodo pa prinesle konec demokracije. Ob kreiranju ameriške ustave so founding fathers v njeno preambulo vtkali idejo o izvoru oblasti. Omenjeno idejo razsvetljenstva so tudi slovenski očetje naroda zapisali v tretji člen Ustave. V primeru sprejema omenjenih ustavnih sprememb, vsaj kar se tiče kvoruma, bodo ljudje oziroma civilna družba poniknili. Brez realnih možnosti bodo na milost in nemilost prepuščeni centrom politične moči.
