Predlog davčne reforme v takšni obliki, kot jo predlaga ministrstvo za finance, nima podpore gospodarstva. Izjave ministra Mramorja, da uživa podporo gospodarstva pri njegovem predlogu ukrepov, so zavajajoče. Od takšne nepopolne davčne reforme, bosta imela korist samo proračun in javni sektor.
Zahtevamo znižanje javne porabe, kjer ta presega upravičenost, in posledično znižanje obremenitev delodajalcev, kar gospodarstvo zahteva že vse od nastopa krize. Prihranek v višini 100 milijonov evrov bi pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe.
Namesto odločne davčne reforme je ministrstvo za finance na mizo dalo le predlog prestrukturiranja, ki pomeni, da:
– bo gospodarstvo v proračun plačalo novih 90 do 120 milijonov evrov zaradi predvidene višje stopnje davka od dohodka pravnih oseb,
– bi s predlogom davčne reforme povišali plače 60.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, obenem pa sindikati javnega sektorja hkrati zahtevajo novih 380 milijonov evrov za plače 170.000 javnih uslužbencev.
Ministrstvo za finance se ni opredelilo do predlogov gospodarskih asociacij, kako znižati javno porabo in kako z drugim ukrepi nadomestiti izpad iz proračunskih blagajn. Že od jesenske davčne »antireforme« ministrstvo sledi cilju, da gospodarstva ne bo razbremenilo, temveč prej nasprotno. Jasno je, da se od lanske »antireforme« ni spremenilo nič, kar bi gospodarstvu dalo signal, da ta vlada dejansko želi bolj močno gospodarstvo, nov razvojni zagon in s tem več delovnih mest, kar bi moral biti ključni cilj davčne reforme.
Takšno stališče ministrstva za finance kaže na vnaprej predviden scenarij in rezultat posvetovanj s ključnimi deležniki. Če je resen namen, da se gospodarstvu tokrat prisluhne, potem naj ministrstvo za finance resno obravnava ključne predloge reprezentativnih predstavnikov gospodarstva.
Namesto predloga davčnega prestrukturiranja naj se vlada končno resno loti prave davčne reforme po avstrijskem zgledu. V Avstriji z novim letom postopoma že uveljavljajo jasno začrtano celovito davčno reformo, ki bo v naslednjih letih prinesla nekaj milijard evrov davčnih razbremenitev. O 100 milijonih evrov vrednem prestrukturiranju se v Avstriji sploh ne bi pogovarjali in po nepotrebnem trošili denarja.
Pri tem so jasno predvideli vire za razbremenitev: uvedbo davčnih blagajn, večji priliv davkov zaradi konjunkture, odpravo bančne tajnosti in upravno reformo. Odločno znižujejo stroške upravnega aparata v državi.
Takšno reformo potrebujemo tudi v Sloveniji.
Gospodarska zbornica Slovenije
