Gumb za spremembo

65
1625

Že pred nekaj meseci sem se razpisal o tem, da bi bila na letošnjih volitvah prava zamenjava oblasti v Sloveniji ne le koristna, ampak nujno potrebna. Zaklinjanja o nujnosti ohranitve “leve vlade” nekaterih politikov iz dosedanje oblastne ekipe in na robu celo kakšen namig, da bo morebiten drugačen razplet nesprejemljiv, so me v omenjenem prepričanju zgolj utrdila. Očitno bo spremembo na vrhu vedno teže doseči.

Svoje potenciale so pokazali

Odhajajoča Cerarjeva koalicija, ki je bila tudi zaradi premierjeve bojazljivosti in nemara celo ujetosti predvsem “koalicija narodnega zastoja”, kot sem jo pred časom poimenoval, je sočasno razblinila iluzije o tem, da je moč razvojno vlado, o kakršni zadnje dni in tedne mnogi govorijo, v Sloveniji (še) oblikovati okoli jedra, ki bi ga predstavljale sile, uvrščene tja, kjer je v koordinatnem sistemu slovenskih političnih konvencij na oblast abonirana levica. Razvojne potenciale, ki jih je slednja premogla, je lahko v minulih skoraj treh desetletjih, v katerih je veliko večina preživela v vladnih foteljih, že zdavnaj pokazala. Od nje si torej vsaj brez opozicijskega premora ni moč obetati ničesar bistvenega. Celo več, prav pod navidezno nevtralnim in brezbarvnim Cerarjem je bila vsebinska opozicija odrinjena na rob tako kot nikoli po demokratizaciji.

V tem je seveda težava. Težavne razmere, v katerih je dejanska opozicija (ki je po slovenskih konvencijah tisto, kar imenujemo desnica) preživela zadnji parlamentarni mandat, so vplivale, da je njena forma daleč od idealne. Dvotretjinska parlamentarna večina levega bloka, odrinjenost na rob v praktično vseh družbenih podsistemih, opozicijski voditelj v zaporu v prvem parlamentarnem semestru, jalovi petelinji boji, porojeni predvsem iz občutja nemoči so povzročili, da je ponudba volivcem takšna, kot pač je, in da so volitve prišle nekako prehitro. Pa vendar je alternativa nadaljevanju “koalicije narodnega zastoja”, ki celo ob najboljših namenih ne bo zmogla preseči ujetosti v dosedanje sheme vladajoče opcije, zgolj v tej in taki ponudbi.

Izbira v okviru danega

Ugotoviti je nadalje potrebno, da prava opozicija ni zmogla takšnega dogovora, ki bi, kot sem zapisal pred meseci, omogočal največji izkoristek volilnega potenciala. Kar nekaj glasov bo zaradi parlamentarnega praga neizogibno šlo v nič. Tudi obsežnega in pravočasnega dogovora o povolilnem sodelovanju, ki bi odločitev olajšal, doslej ni na mizi.

V takih razmerah se skuša človek odločiti pragmatično. Realistična ocena je, da bosta v parlament zanesljivo vstopili obe dosedanji desnosredinski opozicijski stranki in da desnosredinske stranke same ne bodo dosegle parlamentarne večine. K dosegi temeljnega cilja, oblikovanju prihodnje vlade, v katere jedru bi bila dosedanja opozicija, se da torej pomagati predvsem na dva načina. Ena možnost je glas za stranko, ki bi utegnila okrepiti moč slovenske variante desne sredine, a se bori s parlamentarnim pragom. Druga možnost je glasovati za tisto stranko, ki se bori za relativno zmago. Kot sem zapisal pred meseci, bi bilo najbolje, če bi desna sredina nastopila kot jasno začrtan predvolilni blok (sicer z več listami) in kot blok dosegla prepričljiv rezultat, ki bi pričal o želji po spremembah. Tedaj sem to pot imenoval “kraljevsko”.

Ker se v opoziciji zanjo niso odločili, bo lahko po mojem mnenju le relativna večina doslej opozicijske stranke z desne zadostno simbolno sporočilo, ki bo vsaj spodbudilo razmislek o oblikovanju vladne koalicije za resnične, ne zgolj navidezne spremembe. Odločitev lajša tudi misel, da bo to omenjeni stranki v pomoč pri vrnitvi iz političnega geta. Da jo je glavnina ostalih strank skupaj z dobršnim delom javnosti nanj obsodila, je kljub kakšni njeni lastni ponesrečeni potezi vendarle ena poglavitnih krivic in posledica čudaškega razvoja v  zadnjem parlamentarnem desetletju.

65 KOMENTARJI

    • Imate vso pravici do tega prepričanja. Jaz pa si želim, da bi zmagali plebejci, ki živijo v Republiki Sloveniji.

      Ne vem od kod občutek, da bova oba razočarana.

          • No, no, pa vendar gre za časovno distanco.
            Današnji plebs ni enak rimskemu, patriciji pa SE VENDAR RAZLIKUJEJO OD TAKRAT.
            Razlika pa je še v malenkosti. Takratni plebejci so garali in ustvarjali, današnji pa so le porabniki. Poglejva koliko je neproduktivnih.
            Javni sektor: na enega zaposlenega v sektorju država 3,5 zaposlenega v zasebnem sektorju

          • Tega pa ne razumem dobro. Tudi zaposleni v sektorju država lahko nekaj ustvari. Pa tudi vsi v javni upravi niso paraziti.

  1. Po mojem mnenju je v teh razmerah najbolj varno, da demokrati volijo SDS. To je zagotovilo, da njihov glas ne bo šel v izgubo. Vse druge opcije so vprašljive. Bodisi zaradi nedoseganja parlamentarnega praga bodisi zaradi sklepanja nenačelnih koalicij.

    Seveda pa se mora vsak sam odločiti, komu bo odgovorno namenil svoj glas.

  2. Volivci desnice smo že pred pred državnozborskimi volitvami 2014 pogrešali povezovanje sorodnih strank na desni. Pa se je dogajalo prav nasprotno!

    Dejansko so v NSi pod Ljudmilo Novak prvi razglasili Janšo za “politika v zaporu”, da bi za svojo stranko pridobili nekaj koristi. Prvi so javno odklanjali sodelovanje s stranko SDS, dokler jo vodi Janša ter na ta način hoteli posredno vplivati na notranje razmere v konkurenčni stranki. Zelo nedemokratično.

    Volivci desnice cenimo, da novi predsednik NSi Matej Tonin ne govori več o nesodelovanju s sorodno stranko, čeprav iz izvršilnega odbora stranke NSi še vedno izhajajo namigi v tako smer.

    So pa zato isto izključevalno strategijo do SDS ubrale stranke na levici. Kar je zopet odraz nedemokratičnosti teh strank.

    Za demokratično usmerjene volivce je vnaprejšnje izključevanje znamenje, naj ne volijo nedemokratičnih strank, ki v parlamentu niso pripravljene sodelovati z drugimi.

    • Prav tako obnašanje Ludmile Novak je krivo, da se NSi ne more odlepiti od parlamentarnega praga. Mnogi člani NSi smo stranko zaradi njenih izpadov zapustili in očitno stranki tudi novi, mladi predsednik ne bo pripomogel, do boljšega volilnega rezultata ŽAL !!!

    • A. »Politik brez naboja«

      Včeraj je prišlo na VVFaktor #142 – 2. del (vtipkaj na Youtube), komentirata gdč. Norma M. Korošec in mag. B. Brščič, od 12:46 dalje, do presenetljivo odločne razjasnitve konfuzije okoli več let predimenzionirano promoviranega predsednika Nove Slovenije, gospoda Mateja Tonina. In sicer je mag. B. Brščič od 12:46 dalje, brez dlake na jeziku javno pojasnil:

      »Jaz moram reči, da vedno ko slišim Nova Slovenija, se mi nasmešek na obraz, kakšna krščanska demokracija je to. Gre za stranko. Moderna, ja, verolomna, pooseblja v bistvu samo negacijo kar lepega števila božjih zapovedi. V bistvu tak vetrnjaštvo, oportunizem, da boš kar šel z vsakim, ne. Pri čemer je pa popolnoma jasno, da nek konzervativen program, seveda z levico nikakor ni združljiv, se pravi vztrajat striktno na načelih.

      Jaz razumem sicer aspiracije tega gospoda Tonina, da si želi postat minister, in da pač gleda, kje bo to lažje. In verjetno je to, seveda, ob asimetriji političnega telesa, si prej to obeta od gospoda Židana, kot pa od gospoda Janše. Ne vem, kaj mu je gospod Janša, pravzaprav tako groznega storil, da vnaprej se odreka koaliranju. Jaz mislim, da bo res potrebno počakat do 9-ih, 10-ih zvečer 3. šestega in takrat sem prepričan, če bo JJ dostavil 30% procentov, mu bo takrat pregorel iPhone.«

      B. Politika dobrega naboja

      Če je po eni strani več let predimenzionirano promoviran gospod Tonin “politik brez naboja” (če mu povsem pošteno povratno parafraziramo njegovo neutemeljeno provokacijo o “politiku v zaporu”), pa po drugi strani to ne drži za mlado, a osupljivo pronicljivo, samosvojo in pogumno gospodično Normo M. Korošec, ki je povsem spregledana pridobitev “dobrega naboja v slovenski politiki” (na gornjem linku).

      • Gospod Maver, nedelja 3. 6. 2018, a je nekako usahnil Gumb za spremembe. Medtem pa:

        Po podatkih DVK je “na predčasnih volitvah v državni zbor do 11. ure glasovalo 295.763 volivcev oziroma 17,27 odstotka vseh volilnih upravičencev”.

        Po mnenju Marjana Podobnika je “ta udeležba lahko znak, da druga stran že organizirano spravlja ljudi na volišča( ali pa so res šli prav vsi volit po prvi maši, kar se v tem tisočletju še ni zgodilo). Po zadnjih realnih sinočnjih anketah do SDS+NSI=46 manjka še 5- 7 glasov(40-60 000 glasov) Pripeljimo jih!!!” (twitter @Marjan_Podobnik).

        Barbaro Drnač pa “kličejo državljani in državljanke, da so dosedanja volišča premaknili na druge lokacije; pot do tja pa označili s skromnim papirčkom na katerem je narisana puščica, vse skupaj nabili na par dreves. Na pripombo zakaj tako, pa bili nahruljeni!!! Kmalu fotke! Pejte volit!” (twitter @paradaplesa).

        Mnenje mag. Bernarda Brščiča je »30%!” (@BernardBrscic), od Lucije Šikovec Ušaj pa, da »mora biti 35%, če ne ponavljamo« (@lucijausaj). Po mnenju Primoža Štendlerja pa je »volilna udeležba do 12.00 v Zagorju slabih 25% ljudje #pejtevolt da pridemo na 70% ali več….” (@PStendler).

        • A.
          Institut Mediana je objavil naslednje izide vzporednih volitev: SDS 25 in NSi 7 ter LMŠ 13, SMC 10, Levica 10, SD 9, SAB 5, Desus 5 in SNS 4 poslance. To ob morebitnem zavezništvu med SDS in NSi kaže na njuni strani 31,0%, nasproti morebitnemu zavezništvu na nasprotnem polu 53,10% strank kot so LMŠ, SMC, Levica, SD, SAB, Desus, ob dodatno 4,3% za SNS.

          Ta delni izid (31,0%) kaže, da je imel v zadnjih dneh Tomaž Štih poznan na twitterju kot Libertarec prav, saj je namreč nedvoumno opozarjal, da je temeljni cilj demokratov preprečiti 2/3-sko večino t.i. levice v državnem zboru.

          B.
          S temi delnimi vzporednimi izidi prihajajo stopnjujoče zapleteni časi. Kako naprej:

          1. Soočiti se je treba z dvema vezivnima ciljema morebitnega zavezništva t.i. levice, in sicer:
          1.1. Spreminjanje Ustave Republike Slovenije. (169. člen Ustave (akt o sprejemu ustave): Državni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.).
          1.2. Zagotoviti novo volilno bazo – migrante s prebivališčem v tej državi in s tem z volilno pravico na prihodnjih volitvah.

          2. Stranke – parlamentarne in zunajparlamentarne – demokratičnega pola morajo pristopiti k aktivnostim za oblikovanje zavezništva (SDS, NSi, SLS, Združena desnica GOD+NSLS, LNBP (in še in še seveda).

          3. Kot rečeno prihaja stopnjevano zapleteno obdobje. V takšnem obdobju neutemeljeno twitajočih funkcionarjev kot na primer, dr. Janeza Pogorelca, ni več mogoče ignorirati. Zato se bo treba z njimi soočiti in urediti, da se umiri.

          Tudi splošno konstruktivni in dobronamerni komentatorji se bodo morali odločiti in se uglasiti za skupno točko. Skupna točka je zavezništvo na splošno demokratičnem polu.

          Kot rečeno. Prihajajo namreč stopnjujoče zapleteni časi.

          • *K točki 3. Danes je dr. Janez Pogorelec uveljavil stališče:

            “Upam,da bo slovenska politika vzdržala v bojkotu Janše in tudi svoji stranki bi priporočil,da se mu pridruži” (twitter).

          • *K točki 1: Že zjutraj prvega povolilnega dne je prišlo do dveh pomembnih stališč (objavljenih potom STA):
            – Prvo je od stranke Levica. Ta se je preuranila in je zavzela odločno stališče: “Levica bo pri morebitnem vstopu v koalicijo vztrajala pri referendumu za izstop iz Nata” (STA). S tem je nastala odločna ovira vezivu njim sorodnih gibanj.
            – Drugo stališče pa je od predsednika republike: “Seveda nisem dolžan najprej podeliti mandat relativnemu zmagovalcu volitev. A bom to storil.” (vezano je na državno pooblastilo po 1. odstavku 111. člena Ustave: Predsednik republike … predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade).

            S tem sta že prvi povolilni dan nastali nastali poziciji Levice in predsednika republike, ki sta okrepili položaj gibanjem za vsesplošno demokratični pol. Slednja naj se aktivirajo za svoje poenotenje, in naj zlasti to (odločno široko demokratično zavezništvo) pokažejo tudi navzven.

          • **K točki 3:
            Ali so nemudoma čestitali poštenemu in zaslužnemu zmagovalci volitev v državni zbor 2018, ali so se nemudoma zavezali k zavezništvu, z vsemi napori v pomoč za oblikovanje splošno demokratične vlade?

            Odgovor je, ne.

            To, kar je dr. Pogorelec, visoki vladni funkcionar izvršilnega odbora NSi napravil takoj dne 3. 6. 2018 – »Upam,da bo slovenska politika vzdržala v bojkotu Janše in tudi svoji stranki bi priporočil,da se mu pridruži« -,

            je namreč temeljna, prioritetna programska točka stranke NSi – »[…] Naša prioriteta je desna vlada brez JJ […]« (twitter, 14. 1. 2017). To neutemeljeno izključevanje je programski ultimat stranke NSi: »NSi niti slučajno ne bo šla v koalicijo z Janšo. […]« (twitter, 14. 1. 2018).

            S tem se bo treba na splošno demokratičnem polu soočiti. Na mestu je vprašanje, kaj dr. Pogorelec in stranka počne.

          • @Amelie: “Kaj torej dr. Pogorelec in stranka počneta?”

            S početjem dr. Pogorelca in stranke je nekaj hudo narobe.

            Vso svojo silo namenjajo v otežitev položaja poštene in zaslužene volilne zmagovalke volitev v državni zbor 2018. Namesto, da bi nemudoma (!) iskreno čestitali poštenemu in zaslužnemu zmagovalcu, se nemudoma zavezali k zavezništvu, z vsemi napori v pomoč za oblikovanje splošno demokratične vlade.

            Dejansko je odgovor tole – grobo kršijo svoj lasten vsebinsko izvotljeni volilni moto: “Mislimo resno.”

          • **K točki 1:

            Tako, zdi se, da je 6. .6 2018, to je na tretji dan po volitvah, prišlo še do 3. preuranjene geste s strani t.i. levice (prva je bila preuranjena odločna izjava Levice, druga pa tista od predsednika republike).

            3. preuranjena gesta je vezana na LMŠ, ki po poročanju STA:
            “Šarec s pobudo o sodelovanju vseh strank, razen SDS […] Povezovalno pobudo bo očitno prevzel tudi drugouvrščeni, predsednik LMŠ Marjan Šarec s pismom o nameri o sodelovanju.”

            Ta preuranjenost LMŠ še povečuje ovire tistim, ki si želijo vzpostavitev kakršnekoli vlade strank t.i. levice.

          • **K točki 1 in 3: Bolje pozno kot nikoli, 1 teden po volitvah se je namreč zaznalo aktivnosti za povezovanje intelektualcev v varstvo splošno demokratičnega pola.

            Kot danes poroča V. Vodušek na toptopnews.si, (naj bi) se namreč 27 intelektualcev t.i. desne provenience podpisalo pod pismo dr. Rupla in dr. Štuheca (slednja pisanja V. Voduška do zdajle tega še nista ne potrdila ne zanikala), kjer se meddrugim navaja:

            “Da se sestavljanja vlade loti nekdo, ki je na volitvah dobil pol manj glasov kot zmagovalec, je škandal tudi za Slovenijo … pred začetkom z zakonom določenih opravil je blizu pojavu, ki ga označujemo kot udar.”

          • *** K točki 1 in 3: zgoraj cit. del je po V. Vodušku del verzije izjave, ki se jo je nato v cit. delu korigiralo.

          • ***K točki 1 in 3:
            9. povolilni dan: naslednja, morebitna 4. relevantna gesta t.i. levice, je vezana na dogajanje v Desus:

            Najprej je treba opozoriti na tretjo programsko vez t.i. levice, ki je v izključevanju stranke zmagovalke volitev v Državni zbor 2018. Da gre v tem izključevanju za PROGRAM je včeraj utemeljil Gregor Golobič – »ideja, da volivci, s tem ko so šli na volitve, ko so povedal, ko so pravzaprav volili stranke, ko so rekle, da z nekom ne bodo sodelovali, da je to potrebno upoštevat, to je PROGRAM, to je program, s katerim so bile izvoljene.« (Gregor Golobič, RTV Odmevi 11. 6. 2018, čas od 12:20 dalje).

            Pravtako včeraj pa je Bojan Požar podal mnenje (Twitter), da bo v petek odstop Karla Erjavca na Desus »verjetno« sprejet. Ta gesta bo Desusu odprla novo pot. Desus se bo namreč oddaljil od sporazuma Erjavec-Janković z dne 9. 5. 2018, katerega je vodja poslanske skupine Franc Jurša na Planet TV označil za »napako«. Temeljna programska vez sporazuma Erjavec-Janković pa je prav gornje programsko izključevanje.

            4. morebitna relevantna gesta torej omogoča oddaljevanje Desus od neutemeljenega izključevanja velike in zaslužne zmagovalke volitev – stranke SDS.

            Pa še tole:

            Iz današnjega intervjuja z dr. Pogorelcem v Reporterju je razvidna dokončno nepretrgana temeljna programska vez – neutemeljeno izključevanje stranke SDS – med t.i. levico in visokim funkcionarjem stranke NSi dr. Janezom Pogorelcem.

            Pri slednjem je početje neutemeljeni paradoks, saj funkcionar NSi ves čas govori o nekakšnem »pretežkem nahrbtniku« stranke SDS, kar je sicer neutemeljeno. Vendar gre ob tem tudi za PROGRAMSKI paradoks, saj se po drugi strani ne govori o nobenem »pretežkem nahrbtniku« stranke SD, čeprav je slednja v registru pravnih oseb AJPES še danes ustanovno registrirana z dnem »30.09.1976«. Datum odraža vso zamolčano težo »nahrbtnika« stranke SD.

          • Zanimivo, intervju je odklenjen za nenaročene na revijo.
            Očitno jim je mnogo do tega, da bi se zastrupljevalna politična agenda širila kot bolezenske klice.

            Kaj dodati? Vonj osladnih vrtnic v ospredju, ki prekriva žveplen smrad pogorišča v ozadju.

            Žveplene iskre bodo podkurile celotno stranko, kje je blagodejna voda, da bi ustavila požar?

            Očitno ni pomembno, kakšne posledice bo zaradi ego-tripa enega utrpela stranka, da le konkurenčni stranki ne bi uspelo sestaviti vlade in da ne bi njen predsednik slučajno postal premier. Bolestno.

            Nomen est omen.

          • *** K točki 1: 10. povolilni dan se odstira morebitna 5. relevantna gesta v breme t.i. levice.

            Vezana je na današnji sestanek vodstva stranke SMC. Gre za trenje med t.i. levim krilom na eni strani in le-temu nasprotujočim polom na drugi strani, vse pa v stranki SMC, ki operira z 10 poslanci:

            Cit. po PopTV oziroma 24ur: “Po naših neuradnih informacijah pri Cerarjevih vre…
            … A pri tem interesi v stranki ne bi mogli biti bolj različni. Minister in sveže izvoljeni poslanec Zdravko Počivalšek ostro zavrača taktiko vnaprejšnjega opredeljevanja do imen in želi najprej vsebinske pogovore s komerkoli…
            …Po drugi strani pa levo krilo SMC o pogovorih z Janševo SDS noče niti slišati. Milan Brglez celo sporoča, da dokler bo on podpredsednik stranke desne koalicije ne bo.
            Medtem v Cerarjevem krogu pričakujejo “pragmatično in državotvorno” odločitev in začetek pogajanj z obema potencialnima mandatarjema Janšo in Šarcem…”

          • ****K točki 1:
            23. povolilni dan: naslednja, morebitna 6. relevantna gesta t.i. levice, je vezana na dogajanje v SMC:

            Izvršilni odbor SMC je izključil dr. Mirana Brgleza (Facebook, Miran Brglez).

  3. Pomembno za prihodnost desne sredine, tudi ce ne uspe oblikovati vlade, je da SDS dobi relativno vecino. Potem so ena moznost nove volitve. Druga oblikovanje koalicije vseh proti SDS, ki bi politicni absurd se okrepila. Skrajnezi, komunisti in populisti kricijo, da je SDS skrajna stranka. Levica, SD, Erjavec, Jankovic. SMC, ki je sama protiustavno sefu opozicije ukradla poslanski mandat, s sklicevanjem na vladavino prava spet izkljucuje SDS. Oblast, temeljeca na cenenem rdecem zavajanju, ki ne more ponudit nic koristnega, razen sprememb stran od zahodnega sveta in na slabse, se bo sesula vase.

  4. Skoda za desnico je, da naveze Primc Kangler, Pozarja, tudi SLS ocitno ne bo v parlamentu. Tudi zadnja ima nekaj kvalitetnega kadra. Ob bledi Zidanskovi ekipi. Tudi Dobovisek bi bil zazeljen, ne glede na ideologijo. Ker je prepricljiv glede korupcijskega vprasanja. V primerjavi z 1990 kvaliteta slovenskega parlamenta zal pada. Problem SDS in NSi vidim v nezmoznosti inkluzije novih kvalitetnih kandidatov ( pa ne mislim poudarjanja starostnega kriterija). Recimo imen, ki sem jih navedel.

  5. Sam imam veliko skepse do resnicne kredibilnosti katerekoli slovenske stranke. Zanima me recimo, kdo je SDSu pisal reklamne parole glede zdravstva. Strokovnjaki gotovo ne. Medicinski strokovnjaki, tudi clani stranke, vedo, da je sistem kadrovsko in financno podhranjen. Modernega zdravstva z znosnimi cakalnimi vrstami vsecne parole ne bojo nudile. Poceni kvalitetnega zdravstva ni. Mogoce na Kubi. V rdecih pravljicah.

  6. Sprememb ne še ne bo!
    Nihče ni odgovoren!
    Za delovanje pravne države še naprej ne odgovarja nihče!
    Brez delovanja pravne države pa ne deluje demokracija
    Za odgovorne politike bi morala biti tema nedelovanja pravne države prva predvolilna tema.
    Na današnjem predvolilnem soočenju strank na nacionalni TV pa so bili so večinoma le predstavniki strank. Četrti veji oblasti, medijem, oz. novinarki Tanji Gobec pa žal zopet ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za delovanje pravne države, ali je to prva oblast, to so izvoljeni politiki, poslanci in njihove stranke, to je zakonodajna oblast, DZ RS, skupaj z drugo oblastjo, z izvršno oblastjo, vlado, ali pa je le tretja oblast, to je pravosodje, odgovorno za delovanje pravne države. Še naprej ni nihče torej odgovoren za delovanje pravne države in tudi ne za delovanje demokratične države.
    Ali res ni nihče odgovoren, ostaja je še naprej prvo aktualno vprašanje za četrto vejo oblasti, medije, novinarje v službi ljudstva!

    • Nihče ni za nič odgovoren
      DNEVNIK, 26. maj 2018
      To so besede pravosodnega ministra mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih 6. decembra 2016 dejal, da bo, če bo v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete ostalo tako, kot je sedaj, da ni »nihče za nič odgovoren«, on prvi kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo.« Ali se je kaj spremenilo? Ne veliko, ne v pravosodju ne v tožilstvu in policiji, saj je v oddaji Tarča nacionalne televizije, ko se je obravnavala bančna luknja, predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik javno pozval izvršilno in zakonodajno oblast, da naj vendar poskrbita za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita.
      Pomembno je sporočilo vseh prisotnih v oddaji, sodnika, tožilca in policije, na čelu s pravosodnim ministrom, ki se glasi: »Bančna luknja je najprej politični problem, šele za tem pravni.« Ali bo četrti veji oblasti, medijem oziroma novinarjem, uspelo s tem soočiti politike in jih pozvati, da sprejmejo odgovornost? To pričakujemo volivci od medijev in politikov, da bomo na volitvah glasovali za pravno državo. Ali pa bo ostalo pri tem, da »nihče ni odgovoren«? »Vse skupaj nas mora biti strah,« so besede pravosodnega ministra. Mnoge državljane je res strah – in kdo je za to odgovoren?
      Franc Mihič, Ribnica
      https://www.dnevnik.si/1042823378/mnenja/odprta-stran/nihce-ni-za-nic-odgovoren

    • Tudi jaz nimam občutka, da bi za pravno državo znala poskrbeti SDS. Predvsem zaradi svojega podtalnega nacionalizma oziroma svoje domobranske ideologije, ki ni kompatibilna z demokracijo enako kot komunizem.

        • Ve se, kam naj korakamo, če želimo državo blagostanja tudi za plebejce:
          a) človekove pravice in svoboščine kot osnovo prava,
          b) subsidiarnost, to je čim manj države,
          c) solidarnost naj bo vrednota in ne zakonsko predpisan ter
          d) javno dobro naj bo vrednota in ne zakonsko predpisana.

          Tako korakanje zahteva skupino ljudi, ki želi iti v tej smeri, gospod Janez Janša po je solist, Solist, ki se je šolal v “dobrih starih komunističnih šolah” kot komunistični podmladek.

          Še nekaj primerov:
          Ko je imel oblast, se ni dotaknil javne Televizije, saj je hotel imeti tam svojega človeka in jo tako obvladovati. Sedaj nima tam ničesar. Ko je bil na Oblasti, je zaostril referendum in z njim okrnil ljudsko voljo. Ko je bil na oblasti, je za državo pokupil še zadnje delnice NLB, ki so bile v belgijski lasti.

          Naj bo dovolj. Je pa edini, ki se bori proti Milanu&prijateljem. Vendar iz zgoraj navedenega ni čisto jasno, ali imam prav. Pa za gospoda Tonina ne vem, ali se on tudi bori proti Milanu&prijateljem.

          Kaj nam še ostane drugega kot zdomstvo v Avstriji? Združena desnica?

          • g. AlFe,
            za uresničevanje navedenih točk od a do d je zame najprimernejša izbira SDS.
            Glede javne televizije in vpliva v njej. Kolikor vem, sta bila v času njegove vlade v svetu rtv zastopana oba pola. Drugo je politika rtv hiše po uredništvih in samih novinarjih. Tako da ne razumem točno, o katerem človeku govorite.
            Tega, zakaj je njegova vlada podprla spremembo zakona o referendumu glede kvoruma, pa ne vem.
            Vsekakor Združene desnice NE! Saj sami člani apelirajo na nas volilce, naj glasujemo za tiste desne stranke ki bodo presegle prag za vstop v parlament.
            Odgovornost za izbiro je tokrat zares velika!

          • »Vse na tem svetu se prične pri REDU.
            Po vseh letih zblojenega komunizma ne maramo REDA.Žal.
            V tem vašem kratkem razmišljanju se skriva vsa naša prihodnost, ki ne bo rožnata«
            Tako mi piše prijatelj Janez M. .

      • Saj smo se že na široko pogovarjali o demokratičnosti domobrancev. Niso bili demokratični, použil jih je nacional-fašizem. Jaz pač ne mislim samo iz čistega miru podpirat stranke, ki poizkuša to dediščino obujat od mrtvih. Žal mi je, da ravno jaz prediram vaš balonček.

        • Gospod Pongre, vi volite kogar hočete. To je vaša pravica.

          Ni pa jasno, kaj ima SDS z domobranstvom, ki ga že nekaj desetletij ni nikjer. Ali to, da želi mafijske monopole spremeniti v demokratične ustanove? Je morda za vas demokratična družbena ureditev domobranstvo? Če je tako, sem tudi jaz domobranec, saj odločno zagovarjam demokracijo glede ne totalitarizme.

        • »Komunistična partija je ves čas vojne in seveda še po njej nadvse pretkano igrala svojo dvolično vlogo z enim samim zelo jasnim ciljem: prevzeti oblast. Začelo se je že na ustanovnem sestanku pri Vidmarjevih: protiimperialistična fronta, kot so jo imenovali 27. aprila 1941, je bila v govorici tistega časa fronta, uperjena proti angleškim in ameriškim imperialistom. Šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so komunisti zamenjali sovražnika in pričeli uporabljati naziv Osvobodilna fronta. V drugem letu vojne je Komunistična partija s svojimi eksekutorji izvedla veliko strašnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in nad duhovniki, predvsem na Notranjskem in Dolenjskem.
          Nastanek domobranstva in državljanska vojna sta bila del premišljenega načrta Partije, ki si po končani vojni nikakor ni želela demokracije: političnega nasprotnika so prisilili v sodelovanje z okupatorjem in ga zato že vnaprej onemogočili. In ker tudi to ni bilo dovolj, so po končani vojni pobili desettisoče civilistov.
          Brezna na Rogu, Huda jama in številna druga grobišča pričajo o zločinih, ki nikoli niso bili kaznovani.
          Strinjam se: sodstvo ne sme biti del dnevne politike. Toda preiskovalci, tožilci in sodniki morajo razumeti, koliko nedolžnih, vsega spoštovanja vrednih ljudi trpi zaradi njihove neodločnosti. Partizani so res večinoma že pokojni, njihove družine pa še vedno čutijo breme krivde, ki jo – povsem izkrivljeno – pripisujemo celotnemu osvobodilnemu gibanju.
          Če bi Ivana Mačka Matijo ali Mitjo Ribičiča obsodili zaradi zločinov, ki sta jih ukazala, če bi Komunistično partijo jasno označili za zločinsko združbo, potem bi tudi na partizanski boj lahko gledali z občudovanjem in ponosom.
          Če je možna posthumna rehabilitacija, naj se izpelje tudi posthumna obsodba.
          Sodstvo naj pokaže, da razume svojo odgovornost pri narodni spravi.«
          Prof. dr. Matjaž Zwitter, Ljubljana
          Vir:DELO, Sobotna priloga, 04.01.2014; » So bili vsi na napačni strani?«
          Oče dr. Zwittra se je po kapitulaciji fašistične Italije iz koncentracijskega taborišča v Aprici prebil do osvobojenega ozemlja in bil tu direktor partizanskega Znanstvenega inštituta!? Njegov stric dr. Marjan Žiliči je pri 25 letih kot partizanski zdravnik reševal ranjence v Brkinih!
          Prof. dr. Matjaž Zwitter je bil zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter profesor na mariborski in ljubljanski medicinski fakulteti

        • @Franc Mihič ‘Prisilili’ in ‘neizogibno’ argumenta sta zelo spolzka. Dejstvo je, da so povojni poboji bili. Da so bili domobranci prisiljeni v sodelovanje z nacističnim okupatorjem pa ni tako samoumevno. ‘prisilili’ in ‘neizogibno’ sta tiranom življenjski vodili. Navsezadnje so se nacisti bili ‘prisiljeni’ ‘braniti’ pred Poljskim napadom, ki so so ga v resnici inscenirali nacistični vojaki, in s tem bili ‘prisiljeni’ začeti drugo svetovno vojno.

          @tine Ne, jaz trdim ravno nasprotno, da domobranstvo ni bila demokratična družbena ureditev ampak je, v resnici, domobranstvo bila nacistična družbena ureditev; Mislim, da se vsi strinjamo, da pa je bil nacizem anti-demokratična družbena ureditev. Menjava mafij ni rešitev, spremembe morajo biti demokratične tudi, če so zato malo počasnejše. Ne pomenijo vse bližnjice tudi prihranka pri času potovanja.

          • Kkar vi trdite, da je domobranstvo nacistična družbena ureditev ni realno, saj, kar je meni poznano, so domobranci branili domove, ne pa širili nacizem. Dr. Zwitter je za me doovolj jasen.
            Ali so pobiti Romi bili izdajalci ali prve žrtve revolucije?
            DRUŽINA – št. 1; 2018

            Pretresena sva ob odkritju grobišča v Iški, kjer so odkrili ostanke 53 pobitih Romov, od tega 25 otrok. Poboj so storili partizani, dne 17. maja 1942. Vzrok poboja, pobiti naj bi bili potencialni izdajalci. V tistem času so bili poboji tudi drugod. L. 1941 so Italijani zasedli Sodražico, a so se spomladi 1942 umaknili. Stane Semič-Daki oz. partizani so jo »osvobodili« maja 1942. Začeli so iskati politične nasprotnike. Delovalo je »ljudsko« sodišče. Prva je bila Ivanka Škrabec Novak. Soprog France Novak, profesor kemije, ni zaupal OF in se je pravočasno umaknil. Doma so našli samo ženo, ki je bila v zadnjem mesecu nosečnosti. Na zborovanju sredi Sodražice so jo zasliševali, kje ima moža in zakaj sta nasprotovala OF. Naslednji dan so jo pokončal v gozdu. Nato je bil na vrsti France Kozina, Kozinčev iz Zapotoka. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Še isto noč so ga ustrelili. Naslednji dan so ustavili dva voza Ciganov, ki so se pripeljali iz Ribnice. Sodnik Stante jih je obsodil na smrt. Partizani so vse pobili, vseh 16, brez izjeme, tudi dojenčke. 26. avgusta so na domu postrelili še druge člane družine Kozina: 63-letnega očeta Ivana, 56-letno mater Frančiško in 35-letnega hromega sina Janeza. Pri breznu Žiglovca pri Ribnici so 28. julija 1942 pobili devet domačinov. Italijani so zahtevali, da lastniki parcel ob progi posekajo 100m širok pas gozda. OF pa je to prepovedala. Kmetje, ki so sicer še podpirali OF, so ubogali okupatorja. Zalotili so jih partizani. Devet kmetov so odvedli k breznu. Vse so »obsodili« na smrt. Pokončani so bili zato, ker so verjeli v humanost »ljudske« OF in bili prepričani v nehumanost okupatorja. Žal so se zmotili.
            Ali so bili vsi ti Romi in Slovenci, celo otroci, res izdajalci in kolaborantje? Ali se res lahko postreli kar potencialne izdajalce? Kdo pa je sploh »izdajalec naroda« v državljanski vojni?
            Ali ti ljudje zaradi takšnih pobojev niso imeli pravice spontano ustanavljati vaške straže, da bi branili življenje in domove v državljanski vojni? Zatekli so se pod okrilje okupatorja, samo da bi preživeli. Kako bi se sicer lahko goloroki ubranili? OF je celo oklicala monopol na odpor, vsak odpor izven OF, je bil izdaja. Mnogi ljudje in člani vaških straž niso (več) verjeli OF in so se bali pobojev in Stalina.
            Ali so »vaške straže« in kasneje vsi domobranci res bili kolaborantje in izdajalci, ki so smrt zaslužili,
            češ da so pomagalu okupatorju, da bi zmagal fašizem in nacizem in da se iztrebi slovenski narod ?
            Ali niso imeli pravice, da se borijo za življenje in da obvarujejo domove pred revolucionarji?
            Zmagala je revolucija, saj je bil zaveznik in osvoboditelj Stalin. Bereva, da je Tito sam izjavil, da je zanj bil najpomembnejši boj proti četnikom in da je bila državljanska vojna. Obžalujmo jo.

            Marija in Franc Mihič, Ribnica

          • Domobranstvo sploh ni bila nobena ureditev. Saj tu nihče ne govori o ureditvi. Torej preusmerjate razpravo.
            Domobranstvo je nastalo kot organiziran odpor proti komunistični agresiji. In kot zaščita prebivalstva. V času vojne. Oz. v času revolucije.

          • @Amelie Jaz sem povedal svoje mnenje o vsebini članka. Od česa naj bi preusmerjal razpravo? Od predvolilne evforije? Kaj pa je bila okupacija drugega kot ureditev? Vaške straže so nastale kot organiziran odpor proti komunistični agresiji. Domobranstvo pa je, kolikor mi je znano, nastalo kot notranja izdaja v vrstah četnikov nacistom.

          • No saj se bomo imeli verjetno čas učit zgodovino naslednja štiri leta, ker bojo desne stranke po vsej verjetnosti spet izvisele na volitvah po nezanemarljivi zaslugi demokratičnih domobrancev.

        • Ne odobravam zločinov, ki so jih storili komunisti ampak sodelovanje z okupatorjem tudi ni nedolžna reč. Dejanja komunistov ne govore o dejanjih domobrancev. Posledica tega sodelovanja z okupatorjem je bila tudi, da so domobranci bili bolje oboroženi in so med vojno povzročili več žrtev kot komunisti. So bile vse domobranske žrtve samo komunisti? Najbrž ne, bila je umazana vojna, ki sta jo na naših tleh v glavnem bila dva centra moči – Berlin in Moskva.

          • Naciste in fašiste so premagali zavezniki
            Naciste in fašiste so premagali zahodni zavezniki, to je Angloameričani, skupaj z Rusi oz. z SZ -o, ki je sicer pred tem do l. 1941 paktirala z nacisti; SZ pa je celo vojno paktirala z japonskimi fašisti. Komunistična partija Slovenije (KPS) je bila kot del Komunistične partije Jugoslavije sekcija Kominterne in kot taka zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Danes se tudi na zahodu redko sliši, je pa dejstvo, da sta Nemčija in Sovjetska zveza (SZ) bili zaveznici in da sta začeli drugo svetovno vojno na isti strani.
            Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, SZ pa 17. septembra, napadi na druge države so sledili. Državi sta podpisali 23. avgusta 1939 Hitler-Stalin pakt (tudi Ribbentrop-Molotov pakt po zunanjih ministrih, ki sta ga v imenu Hitlerja in Stalina podpisala) in 28. septembra 1939 še Mejno in prijateljsko pogodbo. Obe sta vsebovali tajni protokol, v katerih sta si državi razdelili sosednja ozemlja. SZ je Nemčiji celo omogočila pridobivanje surovin, ki so bile potrebne za izgradnjo nemške vojne industrije. Nemčija sama surovin ni imela in je bila zato odvisna od importov. Zaradi angleškega bojkota ni mogla direktno importirati surovin razen iz SZ. Tiste pa, ki jih SZ sama ni imela, je SZ uvažala za Nemčijo iz celega sveta. Šele ko je Nemčija 22. junija 1941 napadla tudi SZ, je SZ pristopila na stran zahodnih zaveznikov. Ta preobrat so potem po zahtevi Moskve naredile tudi vse članice Kominterne. Prav zaradi direktiv iz Moskve seveda KPS (KPJ) na nemški napad na Jugoslavijo 6.aprila 1941 ni reagirala. PIF ni bila naperjena proti okupatorjem, kar je razvidno že iz imena, temveč proti imperialistom in sicer angleškim, francoskim, ameriškim, pa tudi proti nemškim in italijanskim, kadar so se v očeh komunistov izkazali za take, kar pa okupatorji po logiki komunistov takrat še niso bili – in proti domači „kapitalistični gospodi“, ki se je „zatekla pod angleško imperialistično okrilje.« Še na partijski šoli na Rogu je Kardelj leta 1944 razlagal, da je bila vojna med Anglijo in Nemčijo vse do nemškega napada na SZ »imperialistična, torej krivična. S Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo in z zvezo z Anglijo in SZ, se je karakter vojne spremenil. Vojna med Anglijo in Nemčijo je postala pravična.« Za Kardelja fašizem ni bil glavni sovražnik: »Fašizem je samo izraz imperializma. Zato tudi ni glavni strateški sovražnik in je važen izključno le za taktiko proletariata … glavni sovražnik proletariata je ostal imperializem.« (V. Deželak-Barič, Prispevki za novejšo zgodovino, 1995, št. 1. 2, str. 144-146) Zahodni zavezniki so pomagali tudi SZ z vojaškim materialom. Nacisti in fašisti so kapitulirali zaradi velike moči zahodnih zaveznikov in niso kapitulirali zaradi manjših lokalnih zmag partizanov, kot se pogosto še vedno pretirava. Partizani so sicer res napadali okupatorje, a so se praviloma umikali, čemur so sledile represalija nad civilnim prebivalstvom. Komunisti pa so pričeli z revolucionarnim nasiljem nad nasprotniki komunizma že l.1941. V seznam slovenskih žrtev med 2. sv. vojno in po njej, Inštituta za novejšo zgodovino, je vpisanih več kot 99.706 žrtev. Največ so jih zakrivili nemški okupatorji, 31.000 žrtev. Skupaj s povojnimi poboji je komunistična stran povzročila približno 24.000 žrtev. Po statusu pa je bilo največ žrtev med partizanskimi borci, skupno okrog 30.000, prav toliko pa tudi med civilnim prebivalstvom. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor je zakrivil smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah. V uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo je torej umrlo 100.000 Slovencev. V uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev! Številke žrtev same govore bolečo zgodovinsko resnico, da je revolucija oz. državljanska vojna povzročila ogromno žrtev na obeh straneh.

            V Sloveniji zaostajamo glede zgodovinskih odkritij druge svetovne vojne za Srbi. Po koncu vojne so revolucionarni partizani, ki jih je v Sloveniji vodila OF, -pod vodstvom KP-, omogočili prevzem oblasti komunistom, partiji (KP). Partizani so premagali četnike in njihovega komandanta Draža Mihajlevića usmrtili kot izdajalca naroda, čemur so botrovali krive obtožbe, ki so jim verjeli zlasti Angleži, ki so imeli v lastnih vrstah »simpatizerje« komunistov. Nekaj let po vojni, ko je Tito že prelisičil zaveznike, da bo uvedel demokracijo, a je ni, so napako, ker so se zmotili komu so zaupali, prvi popravili ZDA, ki so podelili medaljo Draži Mihailoviču po smrti. V Srbiji so četniki popolnoma rehabilitirani, da so se bojevali v prid naroda.

          • Tu nimam kaj dosti za dodat. Nisem še slišal za rusko paktiranje z Japonci. Rusi niti niso mogli privoščiti vojne z Japonci saj so imeli vso vojsko na vzhodno-evropski fronti. To, da Japonci niso napadli SZ je Stalina rešilo. Tako je lahko Stalin prerazporedil večino vojaških enot iz azije na vzhodno-evropsko fronto in tako zaustavil Hitlerjev blitzkrieg. Zavezniki so premagali Hitlerja s Stalinovo pomočjo. Ne partizani ampak rdeča armija je na vzhodni fronti premagala Hitlerja dokaj pošteno. Ni ga premagala s številčnostjo, saj sta si nasproti stali približno enako veliki vojski, ampak z boljšo vojaško taktiko, s hitrejšo produkcijo tankov in tudi z dodatno materialno pomočjo zahodnih zaveznikov. Ne Hitlerju ne Stalinu pa ni bilo dosti mar za življenja ljudi na območju vzhodne evrope temveč sta predvsem hlastala po naravnih virih kot je ukrajinska rodovitna zemlja, nafta ipd.

            In se strinjam, tudi slovenske četnike bi verjetno bilo možno rehabilitirat. Pri domobrancih pa to ni tako jasno čeprav je prišlo osem desetin domobrancev iz vrst vaških straž. Kolikor mi je znano, je med četniškim vodstvom prišlo do izdaje nacistom zato tu rehabilitacija verjetno ni tako gotova. Doslej še nisem slišal za eno nemško ofenzivo proti domobrancem medtem, ko jih je proti srbskim četnikom menda bilo kar precej. Prav tako nihče ne zanika, da so domobranci prisegli Hitlerju medtem, ko tega o četnikih nisem slišal. Hočem reči, dvomim, da je zgodba srbskih četnikov enaka zgodbi slovenskih domobrancev.

  7. Rešitev za pozitivne spremembe je povsem enostavna:

    Volivci naj pritisnejo na gumb oziroma obkrožijo SDS, pa se bo zgodilo to, kar se še ni:
    – uveljavitev pravne države
    – zaupanja vredno zdravstvo
    – zaupanja vredna obveščevalna služba in vojska
    – ustavitev emigranskega vala na Slovenijo
    – ….

    • Sprememb ne bo, nihče ni odgovoren!
      Za delovanje pravne države še naprej ne odgovarja nihče! Brez delovanja pravne države pa ne deluje demokracija oz. država, nastaja anarhija.

      Za odgovorne politike bi morala biti tema nedelovanja pravne države prva predvolilna tema.

      Na ponedeljkovem predvolilnem soočenju strank na nacionalni TV pa so bili večinoma le predstavniki strank.

      Četrti veji oblasti, medijem, oz. novinarki Tanji Gobec pa žal zopet ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za delovanje pravne države, ali je to prva oblast, to so izvoljeni politiki, poslanci in stranke, to je zakonodajna oblast, DZ RS, skupaj z drugo oblastjo, z izvršno oblastjo, vlado, ali pa je le tretja oblast, to je pravosodje, odgovorno za delovanje pravne države. Še naprej torej ni nihče odgovoren za delovanje pravne države oz. ne za delovanje demokracije v državi.

      Sprememb ne bo, nihče ni odgovoren!

      Za četrto vejo oblasti, medije, novinarje v službi ljudstva je še naprej prva aktualna naloga spraševati politike, kdo je odgovoren za stanje pravne oziroma države!

    • Slovenski poslanci in njihove stranke očitnoi ne dojamejo problema goljufanja delojemalcev, -za kar so jim volivci podelili mandat in plačo-, da bi vsaj v skrbi za narod družine in otroke poskrbeli, kar so v “gnilem zahodu” uzakonili demokrati, to je, da bi poskrbeli za zakonske dopolnitve ali spremembe, da bo država izterjala od delodajalcev že zaslužene prispevke zaposlenih, ki jih je zadržal delodajalec, jih ukradel delojemalcu in ogoljufal tudi državo, saj ji ni nakazal ZPIZu, kar bi moral.

      Vsa politika, tudi SDS e že desetletja ščiti delodajalce, ki so zaposlenim delojemalcem ukradli kapital-del zaslužne plače oz. država ni pobrala prispevkov, kar počne vsaka normalna država, da zaščiti bodoče upokojence in sankcionira delodajalce, ki goljufajo državo in zaposlene.

      Naša država sankcionira okradene delavce, saj bodo imel nižjo že mizerno penzijo, kar bodo izvedeli šele ob upokojitvi. Podpira pa delodajalce, ki so prispevke zadržali zase, ne pa nakazali državi in tudi njo in delavca oškodovali, kar je goljufija. Vsa slovenska politika in potem tudi pravna država tolerira to goljufijo in v nebo vpijočo krajo.

      Po 25 letih države RS je za politike, poslance velik »napredek« to, da vas bo sedaj celo državna inštitucija (ZPIZ) opozarjala na neplačane prispevke iz naslova plač, tj. da ste okradeni. Doslej je moral zaposleni namreč kar sam skrbeti in preverjati, ali je delodajalec odvedel prispevke. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sicer edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njegovo poslanstvo je uresničevanje socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic. Njegova pomembna nova naloga je, da mora zavod delavca obvestiti o tem, kakšne so oziroma bodo posledice, če je njegov delodajalec sicer obračunal prispevke, jih pa ni plačal. «Nova zakonodajna ureditev nedvoumno namreč terja tudi od delavcev, ki bodo dobili takšna obvestila od zavoda, da skladno s pravno ureditvijo pravočasno uresničujejo tudi svoje pravice in tako prispevajo k izboljšanju pravne varnosti.« Državna oblast, to so predvsem poslanci v DZ RS, znova sporoča zaposlenim: »Če ste okradeni za prispevke, je to le vaš problem. Pravna država vam je na razpolago.«

      Nobena stranka temu absurdu države prava že 25 let ne oporeka. Politiko zanima le zmaga, ne pa vsebina, zakaj bi jih volila večina zaposlenih, politična sredina, ki je očitno za politike margina.
      To ni politika za državo prava, to je sramota za vso politiko, levo in desno, tudi SDS.!

    • Dr. Jože Mencinger je in še zagovarja: »V principu z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
      To so že leta izjave, skregane s pravno državo, a vsi politiki, desni in levi , tolerirajo dr. Mencingerja..
      Edino novinar Stanislav Kovač je bil stališča:« Skrajni čas je, da ekonomist Mencinger zaradi zlonamernih in škodljivih dejanj proti gospodarstvu in blaginji prebivalstva Slovenije odgovarja pred sodiščem.«
      Nobeden politik ga ni podprl, pa vsi stavijo na pravno državo
      https://www.finance.si/8348690

  8. «Stopnja izkoriščanja slovenskega delavca je tako visoka, kot še ni bila. Visoko izkoriščani delavci vzdržujejo neučinkovito državo. Izkoriščanje delavcev omogoča uspešnost gospodarstvo in razsipno državo«. To bi morala biti prva ključna politična tema predvolilnih soočenj predsednikov strank, ki žele dobiti mandat za oblast.«
    Inštitut za produktivnost je že l. 2015 opozoril:«Slovenski delavci so preobremenjeni in bistveno bolj pod stresom kot delavci v Evropi. V Sloveniji je po nekaterih raziskavah pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta. Pridni, a neproduktivni. Delo v slovenskih podjetjih očitno ni dobro organizirano. Delati bi morali manj, a pametneje. Zaradi stresa ob dobro milijardo na leto.«
    Uspešnost in učinkovitost, ne izkoriščanje je cilj demokratične države.
    » Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce«, je nedavno zapisal dr. Stane Granda, član SAZU. To je stara resnica, saj ljudje od »vekomaj« cenijo državo, družbeni sistem ali podjetja, predvsem po tem, »koliko ljudem daje kruha in kakšnega kruha« .
    Žalostno je, ker doslej še ni zaslediti, da bil dejanski cilj katerekoli stranke, npr. znižanje alarmantno visokega odstotka zaposlenih, ki so pod stresom na delovnem mestu, zaradi slabe organizacije oz. pretirane obremenitve. Raziskave menda tudi kažejo, da je kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije »zelo srečnih«, a zaupanje v institucije postaja manjše kot makovo zrno. Vedno manj verjamejo celo v podjetja in organizacije, v katerih so zaposleni. Ne zaupajo več politikom. Zdi se nam, da bomo preživeli le, če bomo sami poskrbeli za svojo blaginjo.
    To kaže, da smo izgubili zaupanje v državo in v tiste, ki jo vodijo. Tako razmišljanje je zelo nevarno, saj izključuje solidarnost, željo po skupnem dobrem, vero v to, da lahko kot državljani nekaj spremenimo, da so politiki tu zaradi nas, da so relevantni mediji zelo pomembni, da znanje šteje, da še vedno obstajajo ideje, za katere se je treba boriti. Državljani torej ne rabijo države in njenih inštitucij.
    Zakonodaja ne ščiti dovolj lastnine oz. gospodarske družbe, ki dajejo »kruh in donose«, ljudem in državi, ne ščiti lastnine zaposlenih, to je v obliki prispevkov zaposlenih.
    Volitve delajo spremembe le, če so mediji kritični in v službi ljudstva, če so državljani aktivni in kritični volivci. Predobro nam je še, reform še ne bo! To pa ne velja za vse, le za elito, ki je tiho. Žal!

  9. Tajkunski lastniki KAPITALA vladajo Sloveniji!

    Zastopajo in predstavljajo pa jih stranke politične levice, ki so že desetletja na oblasti »po volji ljudstva s pomočjo partijskega volilnega sistema«!

    Vodja ZL-Levice mladi Luka Mesec je na predvolilnem soočenju o bančni luknji na Pop TV vehementno dejal in vzneseno zablestel, ko je pripisal vladi Janeza Janše vso krivdo za velik dolg države in odgovornost za tajkunske kredite, kar je sicer le deloma res.

    Luka Mesec pa ni dojel in ni priznal, da so tedaj ravno direktorji leve provenience, Kučanovega Foruma 21, gromozansko obogateli na račun prevzema podjetij s pomočjo tajkunskih kreditov slovenskih državnih bank.

    Nekaterim je sicer to spodletelo in so zapahi z milimi obsodbami. Drugi pa so še naprej ugledni baroni. So menedžerji in sedaj še lastniki, saj jim je podjetje odplačalo kredit, kar je svetovni unikum.

    Luka Mesec je v zmoti, saj je Janezu Janši kar navrgel, da je njegova vlada sprejela zakon, ki je direktorjem in bankam omogočal menedžerske kredite. Res pa je, da je ravno Janševa vlada sprejela zakon, ki preprečuje menedžerske prevzeme s kreditom z zastavo delnic podjetja, saj je to pomeni oškodovanje gospodarske družbe.

    Žalostno je, da Janševa vlada skoraj vse do konca mandata ni dojela problema spornosti tajkunskih kreditov oz. svoje vloge in svoje odgovornosti, sicer bi ta zakon sprejela takoj ob začetku svojega mandata.

    Dejstvo je, da je levica bogatela s tajkunskimi krediti, a ne delavska levica, ne desnica in ne navadni državljani.

    Vsi tisti, ki se še vedno »napredno zgražajo nad gnilim izkoriščevalskim kapitalizmom«, so torej bogateli in postali na račun podjetij še kapitalisti.

    Vsi ostali, ki spoštujemo tržno ekonomijo in kapital, ki je ustvarjen na trgu, pa smo bili pri lastninjenju oz. delitvi skupnega družbenega premoženja opeharjeni. Ostali smo brez delnic, brez dividend, mnogi z nizkimi plačami in še nižjimi pokojninami.

    Levici naj bi bil cilj socialna država, a v praksi je to domačijski dedni kapitalizem, ki pogosto zelo izkorišča zaposlene, saj vegetira na račun nizkih plač in pokojnin, država pa se zadolžuje.

    Koga sploh zastopa in predstavlja torej tradicionalna slovenska politična levica?

    Očitno »kapital«, to je ljudi, ki imajo sedaj kapital, ki služi samo njim?

    Levica ne predstavlja »delo«, ljudi, ki delajo za plačilo?

    Mnogi zaposleni garajo. a nimajo dostopa do kapitala, pogosto celo ne do plač in zasluženih prispevkov za pokojnino?

    To ni politična levica, temveč zaščitnica »leve elite, pohlepne moči in kapitala”, ki je obogatela s prevzemi podjetij, brez vložka lastnega kapitala.

    Katero stranko bomo volili, katera sploh skrbi za zaposlene, ki najbolj vzdržujejo državo*

  10. Gospod Maver, ali vi potemtakem tudi svojim študentom med predavanji tako lažete, kot lažete v svojih člankih? Pišete o “koaliciji narodnega zastoja” (ki je bila eno neoliberalno govno), ne napišete pa, da se je brezposelnost znižala, da je gospodarska rast med višjimi v EU in OECD. Kje je zastoj?

    • Koltur,
      podatek o nižanju brezposelnosti ne pove prav ničesar, če zraven ni podatka, koliko slovenskih državljanov se je v letu 2017 zaposlilo v tujini, ker v Sloveniji niso našli primerne zaposlitve.

      O gospodarski rasti in zunanjih vplivih nanjo si raje preberite mnenja ekonomistov, ki vedo o tem več kot vi ali jaz. Da si ne boste delali prevelikih utvar, kako dobro da nam gre:

      https://siol.net/posel-danes/novice/gospodarstvo-cveti-preberite-kaksne-zasluge-za-to-ima-miro-cerar-448283

      Toda vi ste s svojimi komentarji že dokazali, da živite v lažnem svetu prividov, kjer resnica sploh ni pomembna.

      • Gospa Vanja,
        v Kolturovem svetu resnico določa njegov vodja. In če se dejstva ne ujemajo z resnico, tedaj gorje dejstvom!

        Nima smisla se pogovarjati Kolturom, raje razkrinkajte njegovo laž, da morebitni resnicoiskalec ne bo razočaran.

      • No, torej nesporno dejstvo je, da gospodarstvo cveti. Zdaj, če Cerar zanj ni zaslužen, pa ni povzročil, da ne bi cvetelo, oz. ni naredil potez, ki bi še zavrle rast. In v takšnem primeru govorjenje o “koaliciji narodnega zastoja” ne drži nobene vode. Če vlada že ni imela prav nobenega vpliva na rast, potem tudi ni počela nič takega, da bi jo zavirala, da bi kaj zastajalo.

        • Seveda v Sloveniji lahko govorimo o gospodarskem zastoju!

          Sinoči je bilo na poptvju predvolilno soočenje predsednikov sedmih političnih strank s štirimi sposobnimi in uspešnimi slovenskimi podjetniki.

          Ti podjetniki, ki so z znanjem, trudom in vztrajnostjo prodrli na mednarodne trge, da njihova podjetja danes konkurirajo v mednarodnem merilu, so zelo jasno in vsakomur razumljivo povedali, da jih v Sloveniji obremenjujejo birokracija in visoke dajatve, tako na plače zaposlenih, kot na dobičke podjetij, ki so na iste prihodke večkrat, ne le enkrat obdavčena.
          Povedali so tudi, da so v drugih državah EU razmere podjetništvu dosti bolj naklonjene, da so npr. v Avstriji dajatve na dohodke zaposlenih v podjetjih precej nižje, zaradi česar zaposleni lahko prejemajo višje neto izplačilo. Prav tako so manj obdavčeni dobički podjetij.

          Gospodje Boscarol, Akrapovič, Pečečnik in Kodila se zavedajo, da le pošteno plačilo motivira zaposlene, da kvalitetno opravljajo svoje delo. V njihovih podjetjih se o minimalnih plačah sploh ne pogovarjajo, saj zaposleni, vključno s čistilkami, prejemajo precej višje plače od minimalne. Dobro opravljeno delo prispeva k uspešnosti podjetja in krog je tako sklenjen – uspešno podjetje lahko svoje zaposlene pošteno plačuje.

          Podjetje lahko raste in napreduje le, če vodstvo del dobička umno namenja razvoju podjetja. Popolnoma logično je, da če država podjetju pobere več denarja, ostane podjetju manj denarja za plače zaposlenih in za investicije v razvoj!

          Slovenska država perspektivnim podjetjem ne nudi potrebne spodbude v smislu nižanja dajatev ter posledično omogočanja rasti podjetij in zagotavljanja novih delovnih mest, torej manjšanja števila brezposelnih v državi.
          Z zapletenimi birokratskimi postopki in visokimi dajatvami država zavira razvoj podjetij in podjetništva, kar dejansko povzroča gospodarski zastoj!
          Na eni strani odpisuje dolgove privilegiranim nesposobnežem à la Jankovići, na drugi strani finančno obremenjuje sposobne podjetnike, ki polnijo državno malho z svežim denarjem.

          Izmed zgoraj omenjenih podjetnikov so nekateri že preselili del svojih dejavnosti v druge države (in to ne v kake davčne oaze, da bi se izognili davkom, kot npr. Jankovići), ostali o selitvi razmišljajo…

          Tisti del politike, ki noče razumeti, kar danes pripovedujejo podjetniki, to je tisti del politike, ki hoče ohranjati državno lastništvo podjetij in obuditi prosluli socializem, bo besede podjetnikov gotovo doumel, ko bodo najuspešnejša zasebna podjetja z visoko dodano vrednostjo zapustila državo in bo brez njihovih prispevkov državna malha precej bolj prazna…

          “Težava socializma je v tem, da sčasoma zmanjka tujega denarja”
          Margaret Thatcher

          • Zakaj narodi propadajo?
            Delo, 24. 04. 2018

            »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali«, berem Menim, da se v Sloveniji ravno to dogaja!
            Ga. Cvetka Selšek, SKB banka, je nedavno izpostavila:«Za razvoj države so težave nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To je bila katastrofa. Dvajset let je zamujenih, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih.»
            DEMOS je predlagal, da se pri privatizaciji skupne družbene lastnine upošteva pravičnost, to je razdelitev tega premoženja.
            Demosova privatizacija je predvidevala, da del družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane. Tako bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov.
            Naša »pravična« politika pa je uzakonila »odplačno« privatizacijo z notranjimi odkupi, pri tem pa je omogočila menedžerske prevzeme brez vložka lastnega kapitala. Baypass obvodi podjetij in menedžerski krediti, na ra račun podjetja, so bremenili in oškodovali podjetja.
            Politiko, ki redno kritizira kapitalizem v svetu, doma nič ne moti koncentracija lastništva, celo brez vložka lastnega kapitala, niti očitna nova dohodkovna neenakost, niti v svetu problematizirana dedna ekonomija.
            Rezultat je bančna luknja, ki jih polni ljudstvo, neprimerno za kapital Do kdaj še?

            Franc Mihič,

        • Cerar ni zaslužen, je pa zaslužen za pregrevanje gospodarstva. Aja, zdaj se ne pregreva – pregreva se le takat, ko so napačni na oblasti.

    • Koltur, ta zadnja vlada je bila socialistična in ne neoliberalna.

      Visoka gospodarska rast je še zasluga Janševe vlade in njegovih ukrepov. Menda ne verjameš, da so davčne blagajne in tisti pildki za čistilke tako pripomogli h gospodarski rasti?

  11. »Samo uspešna sanacija posledic ponesrečenega ‘beneficiranega notranjega odkupa’ lahko vodi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višje dodane vrednosti na zaposlenega. Le tako bomo izzive četrte industrijske revolucije obrnili sebi v prid in Slovencem zagotovili višji življenjski standard, primerljiv z najuspešnejšimi državami EU. Prepričan sem, da je to v resničnem nacionalnem interesu in bi moralo biti cilj vsake odgovorne vlade.«
    Prof. dr. Andrej Umek, bivši minister za znanost in tehnologijo in minister za okolje in prostor RS
    Katera (desna) stranka ima v programu sanacijo privatizacije?
    Kateri medij je to aktualiziral?
    https://www.dnevnik.si/1042815092/mnenja/odprta-stran/poimensko-bomo-razkrili-in-sankcionirali-krivce-za-bancno-luknjo

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite