Grški »ne« in BRICS

0

bricsFinančni svet znova in znova polnijo novice o Grčiji in njenem dolgu. Potem situacijo odgovorni pomirijo (vsaj pred očmi javnosti) in svet se vrti dalje, kot da ne bi na vrata trkal eden največjih finančnih polomov sodobnega časa. Kaj se v resnici dogaja v zakulisju bomo čez dolga leta brali v zgodovinskih knjigah, danes pa lahko to samo ugibamo.

Vrednost bo evru še padala

Grški dolg je tako vratolomno visok, da ga je vsaj po zdravi pameti nemogoče odplačati. Znaša preko 320 milijard evrov (BDP je padel pod 200 milijard). Znotraj svežnja pomoči pa se pogajajo o skupnih 7 milijardah evrov. Kaj bo sledilo: odpis ali bankrot ali prodaja državne lastnine ali zavlačevanje v neskončnost ali kaj tretjega, lahko samo ugibamo. Nobena rešitev pa se ne zdi ugodna za evro, ki mu že napovedujejo nove padce vrednosti, celo do 0,8 € glede na ameriški dolar. Evro bi torej lahko izgubil še tretjino svoje vrednosti!?! To bi bil ponoven udarec po že 20 % padcu v januarju, ko je Švica sprostila vezavo na evro. Gotovo trenutek zrel za tehten razmislek 52 % Slovencev, ki hrani svoj denar (samo) na bankah. Razpršitev je smiselna (tudi med različne valute), staviti na enega konja pa se že od začetka gospodarske krize ne zdi preveč modra.

Se bodo Grki prodali Zahodu ali Vzhodu?

Vrnimo se h Grčiji. Od kod Grčiji toliko poguma, da si upa kljubovati finančnim korporacijam, ki ji ponujajo »rešilno bilko«? Pa pustimo ob strani politiko, Syrizo, leporečenje, predvolilne farse in kar še sodi skupaj podobnih pojmov. Znano je, da se z Grčijo že nekaj časa spogledujeta Rusija in Kitajska. Kitajska že ima v lasti velik del grških pristanišč. Pot za kitajsko blago je torej na stežaj odprta v Evropo, čeprav EU skuša omejiti uvoz kitajskega blaga.

Obe državi, Rusija in Kitajska, sta članici t.i. BRICS banke, ki so jo pred meseci ustanovile države v razvoju (ki to na nek način že dolgo niso več) kot odgovor monopolistični korporaciji Mednarodnega denarnega sklada. Grčija bi naj že prejela vabilo za vstop v to banko držav v razvoju. Poleg tega ima Rusija tudi ambicije, da spelje plinovod skozi Grčijo v Evropo, itd. Kakor koli, odločitev Grčije gotovo ni lahka: ali se bodo na nek način prodali Zahodu ali Vzhodu. V vsakem primeru bo evro in njegova moč krepko na preizkušnji.

Moč Vzhoda temelji na surovinah

Ob tem ne mislimo samo na nafto in zemeljski plin. Kitajska je danes ena največjih proizvajalk številnih surovin, npr. zlata ali redkih kovin, ki so nujno potrebne za razvoj industrije. Znano je tudi, da Vzhod (Kitajska, Rusija, Turčija, Indija, itd.) že leta kopičijo zlato. Nekateri razlagajo, da je to povezano s tradicijo tamkajšnjih kultur, na drugi strani pa zlasti Kitajci in Rusi v svet pošiljajo signale, da želijo ustanoviti (novo) valuto, ki bi temeljila na zlatu (kot švicarski frank do leta 2004). Kitajci imajo po nekaterih neuradnih podatkih že več te plemenite kovine kot ZDA ali Nemčija, kot največji svetovni lastnici zlata. Valuta, temelječa na realni vrednosti, bi gotovo predstavljala velik izziv razvrednotenima in zadolženima ameriškemu dolarju in evru.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.