Grofica z brado

32
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Letošnji Eurosong je verjetno marsikoga osupnil. Morda že zaradi tega, ker ni bilo mogoče povsem jasno določiti spola zmagovalca/zmagovalke. Že ko sem bežno spremljal polfinale, sem postal pozoren na bitje, ob katerem sem se spomnil na znamenito radijsko igro Franeta Milčinskega Ježka »Zvezdica Zaspanka«. Namreč, ko je glavna junakinja igre zaradi svojega neprestanega zamujanja v službo za kazen morala oditi na zemljo med ljudi, se je znašla na nekem sejmu, kjer je bilo mogoče zaslediti kup raznih komedij in pojav. Med njimi je bila omenjena tudi »grofica z brado«. Ko sem v svojih zgodnjih otroških letih poslušal to radijsko igro in mimogrede zasledil tudi bradato grofico, si tedaj kaj takšnega v živo nisem mogel niti zamisliti. Vse do letošnjega Eurosonga.

A vendar me izbira zmagovalca/zmagovalke s precej razvpitim imenom Conchita Wurst (mimogrede, ime Conchita v nekaterih južnoameriških državah označuje vulgarno besedo za ženski spolni organ, medtem ko »wurst« v nemščini pomeni »klobasa«) niti ni presenetila. Namreč, Eurosong že dolgo ni več tekmovanje, kjer bi bila v ospredju glasba. Takšen značaj je imel morda do tedaj, dokler je na omenjenem tekmovanju v živo igral orkester. Ko pa so reforme odplaknile tudi to pridobitev, se je vse skupaj spremenilo v nekakšen šovbiznis, na katerem praviloma zmagujejo tisti, ki pokažejo najbolj bizaren imidž. Sicer pa po glasbeni plati Eurosong ni prinesel kakšnih velikih presežkov, ki bi lahko spominjali na znameniti »Waterloo« skupine Abba izpred štirih desetletij – zanimiv naslov o slovanskem bratstvu so sicer imeli predstavniki Poljske, a primanjkljaj pri sami kakovosti in izvedbi je težko prikriti zgolj z vokalnim »mijavkanjem«. Verjetno je bil primanjkljaj kakovostnih in prijetno zvenečih skladb dodatna motivacija za to, da je evropsko občinstvo podleglo »fobiji pred homofobijo«, kar pa se leta 2002 v Tallinnu ob nastopih naših Sester (neki duhovitež jih je na svetovnem spletu prekrstil v »Sestrake«) ni zgodilo. Je pa zato pred poldrugim desetletjem tedaj na zunaj skoraj neopazen status transseksualca dobro vnovčila zmagovalna Dana International.

Vrh ledene gore genderizma

Toda letošnji Eurosong je odprl tudi nekatere druge dileme. Da se je tako opevana »drugačnost« že zdavnaj razvila iz uporništva v »mainstream«, je že znano. A kaj lahko opazimo pri razvpiti Conchiti poleg brade, ki se nekako ne ujema z ženskim imidžem? Morda to, da je bradata gospodična v smislu spolne identitete nekaj, kar ne moremo uvrstiti ne med moške, ne med ženske.  Gre za vrh ledene gore vsega tistega, kar je že pred davnimi leti ušlo iz Pandorine skrinjice t. i. genderizma, ki smo ga sicer še ne tako dolgo nazaj nekoliko zavrli z zavrnitvijo družinskega zakonika na referendumu, a je dobil svoj zagon preko razvpitega poročila Lunaček v Evropskem parlamentu. Z borbo proti tradicionalnemu pogledu na spolno identiteto (tj., da se zavest o spolu ujema s tem, kar v resnici smo) pa se dejansko iz ljudi ustvarja mentalne in duhovne invalide, s katerimi je mogoče brez težav manipulirati. Prav zato je genderizem še kako nevarna ideologija, nekakšna rak rana sodobne potrošniške družbe.

»Jaz, bratje, pa vem za domovino…«

Vendar pa se problem razlike med tem, kar smo, in tem, kako dojemamo sebe, zrcali tudi v odnosu do naše države. Pred četrt stoletja je na ljubljanskem Kongresnem trgu pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, katere osrednja zahteva je bila »suverena država slovenskega naroda«. Dejansko je šlo za nekakšen kratek povzetek nacionalnega programa, ki je bil dve leti prej objavljen v 57. številki Nove revije, vendar nato zaradi procesa proti četverici ter nastanka novih neodvisnih političnih organizacij prenesen iz sramežljivega okolja intelektualnih miljejev na ulice in trge, torej med navadne ljudi. Tedaj se je sicer pod Majniško deklaracijo – predstavljena je bila zgolj nekaj mesecev pred padcem berlinskega zidu! – podpisalo samo sedem organizacij, poleg novonastajajočih strank (socialdemokrati, krščanski demokrati – tedaj še pod okriljem Slovenskega krščanskega socialnega gibanja, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza) še Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih skladateljev ter Univerzitetna konferenca ZSMS (opomba: pri UK ZSMS gre za predhodnika sedanjih študentskih organizacij, medtem ko se je »republiški« del ZSMS nato preoblikoval v LDS in je v praksi celo nasprotoval prvi točki Majniške deklaracije, čeprav je bila prireditev, kjer je bila deklaracija prebrana, zaradi prepovedi javnega zborovanja s strani SZDL formalno organizirana kot »odprta seja predsedstva republiške konference ZSMS«). Ob tem velja spomniti na tretjo točko tedanje deklaracije, češ da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na »spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije«.

Sovražni prevzem države

Čeprav smo dve leti po Majniški deklaraciji dosegli cilj iz prve točke, torej suvereno državo slovenskega naroda, se zdi, da je iz slovenskega zgodovinskega spomina očitno neznano kam izpuhtela zavest o tem, zakaj smo se pravzaprav sploh odločili za demokracijo in samostojno državo. To je morda le eden od razlogov, da se je po osamosvojitvi Slovenije lahko zgodil sovražen prevzem osamosvojitvene »zgodbe o uspehu«, ki se je skozi leta sprevrgel v svoje nasprotje. Deloma je temu botrovala tudi naivnost in zaslepljenost precejšnjega dela demokratičnega tabora. Slednji pa je bil v resnici močno prepreden s kadri, ki so v resnici delali za komunistično Jugoslavijo, svojo intimno usmeritev pa skrivali kot kača noge. Verjetno so prav tovrstne »Vodiške Johance« kasneje največ pripomogle k številnim razočaranjem v poosamosvojitvenem obdobju, zaradi česar se danes marsikdo sprašuje, zakaj smo se sploh osamosvojili in razbili Jugoslavijo. Pri tem se grešne kozle največkrat išče kar v »osamosvojiteljih«, »neoliberalcih«, izkoriščevalskih »bruseljskih birokratih«, itd. Videti je, da so dimne zavese z navideznimi krivci imele dovolj velik učinek, da se je slovensko volilno telo vsaj dosedaj brez slabe vesti v večini odločalo za tiste politične sile, ki so zagovarjale kontinuiteto z Jugoslavijo (saj so iz nje navsezadnje tudi izšle). Posledic takšnega ravnanja pa praviloma niso znali povezati z naraščajočo postsocialistično birokracijo v kombinaciji z visoko javno porabo (posledično visokimi davki) ter tranzicijskim plenjenjem. In ko se je zgodba z »levico« izpela, so se ti kadri reciklirali v nove stranke in nam ponudili »nove obraze«, ki niso »ne levi ne desni« (ker so slednji itak »vsi isti«). Praviloma so sledila nova razočaranja in vse večja volilna abstinenca.

Čebinski zidovi

Jasno je, da je tovrstna »mesijanska« ideja o preseganju »levice« in »desnice« v resnici mati vseh laži slovenske tranzicije, saj gre dejansko za nadaljevanje vladanja »globoke države«, ki se na zunaj vzdržuje z »reciklažo novih obrazov« pod kontrolo botrov. Kar se verjetno ne bi zgodilo, če bi imeli dovolj utrjeno identiteto slovenske državnosti, ki je nastala v odporu zoper slovenske berlinske (pardon, čebinske) zidove, ki se vedno znova obnavljajo. Prav zato je tudi vredno, da podpremo novo različico Majniške deklaracije (vključno z zborovanjem v nedeljo, 18. maja), ki je kot dopolnilo slovenskega nacionalnega programa šele prvi korak na poti notranje osvoboditve. Šele ob notranji osvoboditvi, očiščenju mentalitete ter prenovi slovenskega zgodovinskega spomina bomo lahko iz naše srede izločili vse podtaknjene marionete v slogu »grofice z brado«.


32 KOMENTARJI

  1. Izvrstno, odličen tekst četudi se ni moč ujeti
    z vsako podrobnostjo. Slovenija je trenutno “ugrabljena vodiška Johanca z brado”. Ali če gremo od konca – imamo problem z identiteto, varamo sami sebe uspešneje kot druge, pa še okradli so nas.

  2. “Z borbo proti tradicionalnemu pogledu na spolno identiteto (tj., da se zavest o spolu ujema s tem, kar v resnici smo) pa se dejansko iz ljudi ustvarja mentalne in duhovne invalide, s katerimi je mogoče brez težav manipulirati.”

    problem je, da podobne mentalne in duhovne invalide ustvarja tudi tradicionalen pogled na spolno identiteto, ki na osnovi nekih preživetih predpostavk ustvarja neke fobije. 🙂 ker vprašaj se, kdo ima problem s “Conchito Wurst”? Conchita Wurst ali ti? 🙂 se pravi, problema, ki ga ti imaš s Conchito Wurst ne moreš preslikati v problem Conchite Wurst. 🙂

    tako da mislim, da je skrajni čas, da v svoje glave in srca sprejmemo vrednoto svobodomiselnosti. 🙂 to nas bo rešilo precej travm, ki jih slovenci tako radi pripisujemo drugim, čeprav gre za naše lastne travme. 🙂

    • Dragi A,kar imej svojo svobodomiselnost,a ne pritožuj se zaradi travm,ko boš z njo in s svojo glavo trčil ob realne zidove.

      • dokler v mojo svobodomiselnost drugi, zaradi svojih travm, ne bojo posegali, potem se glede tega nima kaj za pritoževat. 🙂

        sicer so pa zidovi v tem primeru le v glavah ljudi. 🙂

  3. To je pa velika zmota. Pisec članka prav gotovo nima nobenega problema s Conchito Wurst, pač pa ga ima ona sama. Prav gotovo vsak, ki se mu nekatera kolesca v glavi narobe vrtijo, zelo trpi zaradi sebe in zaradi svojega okolja. Kaj prestaja to bitje v svoji notranjosti in v svoji okolici ne bo povedalo in mi ne bomo vedeli, navsezadnje nam je vseeno, svoboda pa to ni. Tudi za nas bi veljalo, da naj svojo svobodomiselnost izrazimo tam, kjer je to nujno potrebno, na primer na svobodnih in premišljenih volitvah, pri dostojnem pokopu žrtev na moriščih, pri zahtevi po pravosodju enakem za vse, pri zahtevi po svobodnih in pluralnih medijih, pri ustavnih človekovih pravicah za vse, pri šolstvu po želji staršev brez indoktrinacije itd. In ko bo vse urejeno, kot se spodobi za civilizirano državo, se bomo lahko svobodno smejali še neokusnim provokacijam kot zdaj to počno Avstrijci. Tudi laže bomo razumeli Putina, ki EU posmehljivo imenuje Gayropa.

    • problem je v tem, da je to, da se nekomu neka kolesca v glavi vrtijo, tvoja perspektiva, ne stvar dejanskega stanja. 🙂 skratka, problem je v tem, da ti na to stvar gledaš na tak način. in to projecirati potem na drugega človeka je pač tvoj problem, ne problem tega človeka, na katerega skušaš projecirati tvoj pogled. 🙂

      in seveda lahko človek, ki se pač ne sklada z nekimi večinskimi normami v okolju, kjer se te norme poudarjajo, lahko trpi, ampak ne zaradi njega samega, ampak zaradi tistih, ki mu skušajo te svoje norme vsiljevati. 🙂 skratka, zaradi nasilja, ki ga okolica vrši nad njegovo drugačnostjo. 🙂

      skratka, vprašaj se, ali je bil psihopat hitler, ki je verjel, da so židje izmečki človeštva, ali židje zato, ker so bili židje? 🙂

      in v tem primeru velja isto. ali je psihopat nekdo, ki pač hoče živeti življenja svobodno in na način kot to čuti in mu to ustreza, ali pa so psihopati tisti, ki v tem vidijo neko mentalno in duhovno invalidnost. 🙂

      tako da ne razumeš bistvenega. tu ne gre za provokacijo, ki bi se ji kdorkoli “normalen” moral smejati, ampak za svobodo izbire, da si to kar čutiš in da živiš tako, kot si to želiš. 🙂 kot provokacijo, ki se ji je treba smejati, to lahko razumejo kvečjemu mentalni in duhovni invalidi. 🙂 in ravno to je bila poanta mojega prvega komentarja, skratka, ne vsiljevati svojih vrednot in norm drugim kot nekaj več vredneta ali bolj pravilnega ali mentalno bolj zdravega, ker s tem dejansko izpadeš mentalno in duhovno nezdrav. 🙂 torej, živi tako kot verjameš, da je zate prav, drugim pa pusti enako svobodo, brez da bi jih zaradi tega obsojal, zmerjal ali kako drugače zaničeval. 🙂

      • Svoboda izbire je postala zelo opevan pojem v sodobnem svetu in zato tudi smo, kjer smo. Svet brez pravil igre, brez odgovornosti, brez sramu, brez moralnih avtoritet, brez odnosa do soljudi. Poveličujemo ljudi, ki ne najdejo svoje identitete in s tem postavljamo nove standarde sodobnega življenja. Ne obsojam ljudi, ki se v tem svetu ne znajdejo. Seveda pa nisem zato, da se jih postavlja v ospredje. Na ta način dajemo napačno sporočilo.
        Zanimivo je, kako se razburimo ob kritičnem pogledu na te sodobne izbire nekaterih ljudi medtem ko s čisto lahkoto opravičujemo napade ka krščanske ljudi in njihove poglede. Ker vera je nekaj zasebnega, odkrivanje spola je pa javno sprejemljivo. Pri tem gredo nekateri še dlje in nas zaznamujejo z duhovnimi invalidi. Celo primerjava s Hitlerjem ne uide. Mirno pa gledamo, kako so po drugi svetovni vojni in še danes načrtno postavljali na stran ljudi, ki so verovali. Očitno je za nekatere svoboda do spola nad svobodo do veroizpovedi, nad svobodo do mnenja.

        • @Slovenc’sm,

          vse to, kar opisuješ, je veliko bolje kot svet brez svobode. 🙂

          glede napadov na kristjane ali vero pa tole: vsak pogled je legitimen, dokler ne posega v pogeld drugega. v tej točki je potrebno pač tak polged obdržati zase in ga ne vsiljevati drugim. če se tega ne upošteva, je kritika takega početja sevda upravičena.

          sicer pa je diskriminacija na podlagi vere ravno tako prepovedana, tega nihče ne zanika. 🙂

          • Noben kristjan ti nikoli ni vsiljeval svojega mnenja.

            Ste pa ateisti vsi po vrsti alergični že na to, da vidite ali slišite kaj krščanskega.

            Zato je to problem v tebi.

      • Ladko, spet kar nekaj nakladaš in napadaš druge.

        S tem dokazuješ, da imaš težave sam, pa le iščeš izgovore za napade drugih.

        Celo tako si neumen, da ne razumeš provokacije.

  4. Točno, ta sovražen prevzem države bi morali odpraviti.

    Ta je škodljiv za slovensko duhovno in materialno blaginjo.

    Me zanima, katere politične stranke se ga bodo lotile po novih volitvah. In koliko ga bodo že napovedovale pred volitvami.

  5. Avstrijka Končita pa je produkt skrajnega neoliberalizma. Zanimivo, da z njo simpatizirajo tudi naši levičarji.

    Za naše levičarje v veliki meri značilno da v politiki trdijo, da so proti neoliberalizmu, vendar živijo pa tako kot veleva neoliberalizem.

    • tu je treba ločevati neoliberalizem, ki se naša na ekonomski liberalizem, torej načelo svobodnega trga, privatizacije, državne deregulacije, zmanjšanje socialnih pravic ipd. od liberalizma v smislu osebnih svoboščin in pravic. 🙂 to dvoje se pa ne izključuje. 🙂

      tako da ja, slovenski levičarji so glede marsičesa zelo liberalni, ampak tega ne smemo mešati z neoliberalizmom. pri neoliberalizmu gre za poveličevanje zasebne lastnine, pri levičarskem liberalizmu pa za poveličevanje osebne svobode v smislu zagotavljanja osebnih, političnih in socialnih pravic.

      • Spet komunajzerska definicija “liberalizma”.

        Levaki se ne zavzemajo za osebno svobodo, ampak zgolj za kontriranje krščaskim vrednotam in tradicijam.

        Za levake si lahko gej, ne smeš pa biti kristjan.

  6. Nepojmljivo bi bilo na tem tekmovanju izpostavljati seksualnost lepe pevke ali pevca, seksualnost je moč opevati, ko je le ta nedefinirana, ko se je ne loči. Samo sterilna seksualnost je za to družbo sprejemljiva in ta bazira na neločljivosti nedefiniranosti spolov. Enako sterilnost se promovira v družbeni sferi, ko promoviramo vesgiliharstvo političnih subjektov. Družba ni več prokreativna. Temu bi lahko rekli: ideologija smrti.

    V Bibliji beremo, da je Bog v začetku stvarstva ločil luč od teme, vode, ustvaril moža in ženo,…Življenje ne nastalo in obstaja, ker obstaja različnost.
    Tudi ob velikem poku je vesolje nastalo z ločitvijo. Elementi so nastali, ker so se med seboj ločili.

  7. Gašper, ne razumem, kakšne veze ima bradata Conchita z Majniško deklaracijo? Torej praviš, da je vstop med države EU izdal naše osamosvojitvene sanje, ker je Evropa pač preveč dekadentna, razpuščena?
    Evrovizija je zaj**antski šov. To je popkultura. Če iščeš duha Evrope na evrovizijskih odrih, je to podobno, kot če bi v Lady Gaga – ki je imela na sebi že vse razen brade – videl poosebljenje duha ZDA.

  8. ..to je samo simbolna slika poneumljenega stanja, ko se človekova razsežnost in širina , reducira in se človek postulira kot spolno bitje oz. ga določa le spolna identiteta..

    redukcija človeka press

  9. …Eurovizijo organizirajo in na njej sodelujejo nacionalne RTV hiše in ne komercialne..!!

  10. Eno so vrednote in norme, ki jih imajo ljudje, ali če hočete svetovni nazor ali celo religija in narodnost ter običaji, vse to je treba spoštovati in podpirati njih svobodno izražanje in obsojati mučenje, preganjanje ali celo pobijanje ljudi zaradi njih. Seveda je bil psihopat Hitler, ki moril Žide
    ali Tito, ki je pobijal ljudi na naših moriščih. Drugo pa je narava, anatomija in fiziologija in ni mentalno ter duhovno nezdrav tisti, ki to upošteva, ampak tisti, ki je moški pa hoče biti ženska in obratno. Seveda nihče ne sme pomisliti na obsojanje ali preganjanje takih ljudi, na njihova kolesca in trpljenje pač! Spomnite se Baričeviča in njegovega oz. njenega konca, ta ženska je trpela vse življenje, čeprav sama za svoje nagone ni bila nič kriva. Podobno je z grofico z brado, jaz menim, da b bilo bolje, če bi se taki ljudje vzdržali javnih provokacij in vi javne podpore. Avstrijcem pa gre sploh malo na otročje, saj so za zunanjega ministra izbrali 26letnega študenta, kar je po mojem tudi nekoliko nespodobno do evropskih kolegov v ministrskem svetu.

    • Se mi zdi, da smo slovenci z Ruplom in Erjavcem zadnji, ki bi se lahko šli ocenjevati zunanje ministre drugih držav.
      Glede “provokacij” pa tako: včasih je bilo provokativno, ko je šla po cesti bela ženska s temnopoltim tipom. Hudiča, sam se še spomnim, ko je neka starka moji mami težila, ker je nosila kavbojke, ker se to ne spodobi. V neki svobodni družbi naj bi bilo edino pravilo delovanja počni kar hočeš, dokler ne škodiš drugim. Eno je sedaj dajati estetske sodbe o wurstu, nekaj drugega pa predlagati da se tak ne bi smel prikazati v javnosti.

    • ti tu zgolj skušaš definirati pojem normalnosti. 🙂 primer baričevičeviča pa tu nima nobene zveze. to je isto, kot če bi jaz trdil, da je vera psihična motnja in da so verniki ljudje, ki pač morajo očitno hudo trpeti, kot dokaz za to, pa dodal primere ljudi, ki so recimo pobili svoje otroke zato, ker naj bi jim bog tako ukazal. 🙂

      torej, o življenju conchite wurst dejansko ne veš nič, hkrati pa z lahkoto sklepaš, da mora njegovo ali njeno življenje biti eno samo hudo trpljene le zato, ker je drugačnen oz. drugačna od tega, kar si pač sam. 🙂 in da bi se moral-a zaredi tega tudi vzdržati biti to, kar je, ker pač ti to dojemaš kot provokacijo. 🙂 tako da spet, vprašanje, kdo ima tu probleme s kolesci in kdo je tu tisti, ki dejansko trpi. 🙂

      • Ladko, ti lahko delaš zelo butaste sklepe, če hočeš, ampak to ne odraža realnosti.

        Dejstvo je, da je kvečjemu ateizem psihična motnja, saj je večina ljudi vernih tako ali drugače.

        Pa tudi sam kažeš, da zelo trpiš zaradi svojega ateizma.

  11. »Ko se zvečeri, pravite: ›Lepo bo; kajti nebo žari,‹ in zjutraj: ›Danes bo viharno; nebo temačno žari.‹ Obličje neba torej znate presojati, znamenj časov pa ne morete.

    čas pedrov press

  12. Rupel ježe desetletja velik slovenski intelektualec, doktor znanosti, univerzitetni profesor, pisatelj in publicist, osamosvojitelj in odličen zunanji minister, Erjavec pa diplomiran oravnik, predsednik stranke in gospod, ki lahko dolgolasega študenta pošlje po cigarete. Oba transseksualca, slovenskega in avstrijskega lahko primerjamo, le da gre v našem primeru za prehod ženske v moškega, v avsrijskem pa moškega v bradato žensko (če bi se obril, bi vse skupaj še bilo prebavljivo), z religijo je pa ta nesmisel neprimerljiv. Ker čutim, da je Aladarju zoprno bivanje med milijardo in pol kristjani, lahko poskusi, kaj se bo zgodilo provocirat milijardo muslimanov, lahko pa povpraša za mnenje tudi v domovini komunizma, Rusiji ali na Kitajskem ali še bliže v njemu ljubi Jugi! (s seboj lahko vzame tudi naše Sestre). Nikjer mu ne bodo tolerantno povedali o razumevanju za trpljenje, kot jaz, ampak bo doživel zmerjanje, muslimani pa ga bodo skupaj z bradato grofico in slovenskimi sestrami kamenjali. Rusi se že ne bodo več udeleževali tako norega šova, kar je škoda, ker gre za največjo državo na svetu, ki je zelo pomembna. Je že tako, da ne moreš živeti contra mores et naturam in se norčevati iz narave in kulture.

  13. Očitno je Slo 12 let pred Evropo, saj smo si takšno bizarnost (katere namen je po mojem zgolj zbujanje pozornosti, k odpravi morebitnih krivic istospolnim takšna početja prav gotovo ne prispevajo ničesar) privoščili s Sestrami že pred 12 leti. Je pa res, da je takrat za Sestre odločila strokovna žirija, katere glas je štel več kot glas ljudstva preko televotinga, v Evropi pa je menda samo televoting. Zato ni čudno, da Rusi govorijo o gayropi.

  14. Naslednja stopnja dekadence je nastop “Prdomana z umetnimi joškami na hrbtu!”

Comments are closed.