Ljudje so pomorjene člane svojih starodavnih stoletnih rodbin čakali in trpeli dolgih več kot sedemdeset let, zdaj pa institucije, državne in cerkvene, svojcev in drugih ljudi, udeleženih v tem procesu, ne vprašajo, kaj pričakujejo. To ni dobro, je pomanjkljivo. Če se tekoči postopki, kot smo jim priče, načrtno izvajajo brez soglasja svojcev, je potrebno glasno izreči, da je nekaj grdo narobe.
Avgusta 2017 je bil v Slovenskem času, ki izhaja kot mesečna priloga tednika Družine, predstavljen predlog ureditve grobov žrtev vojne in revolucionarnega nasilja, ki ga je po naročilu Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč (Komisija) pripravil arhitekt Robert Dolinar, konzultacije za pripravo projekta pa je nudil dr. Jožef Muhovič. Na omenjeni predlog ureditve se je z javnim pismom odzval F. D. Korošec, ki je Komisiji predstavil stališča prizadetih svojcev žrtev pomorov o ureditvi nagrobnikov/spomenikov za žrtve iz Krimske jame in iz Mačkovca na begunjskem pokopališču pri farni cerkvi Sv. Jerneja. Pismo objavljamo v celoti.
Z velikim pričakovanjem smo nekateri čakali novic o potrebnih nagrobnikih ali spomenikih, ki jih pripravlja država za žrtve revolucionarnega nasilja v epski Krimski jami in boljševiške klavnice na Mačkovcu, pokopane na begunjskem pokopališču Sv. Jerneja, pripravlja država. Zdajšnja ureditev obeh grobov je zasilna in kliče po obljubljeni dokončnosti.
Z velikim zanimanjem sem prebral članek Velika je moč spomina, moj Bog, opremljen s fotografijami, o predlagani rešitvi za oba spomenika, ki je avgusta 2017 izšel v Družinini prilogi Slovenski čas.
Pisal sem nekaterim znancem in znankam ter jih prosil za njihovo mnenje.Naša mnenja so se, zanimivo, zelo ujemala, razen enega od njih.
Vse to skupaj ni bilo dovolj za odgovor predlagatelju in piscu sestavka, še manj pa za neko utemeljevanje našega nestrinjanja in argumentiranja. Še manj je bilo to zadostno za komuniciranje s Komisijo g.Dežmana ali pa z RKC /g.Maksem Ipavcem, dekanom cerkniške dekanije in župnikom v Begunjah, ki je že najavil postavitev in blagoslovitev v mesecu novembru 2017.
Kje so v tekočem procesu reševanja teh vprašanj najpomembnejši členi, svojci žrtev, spoštovana odgovorna gospoda?
Proces »reševanja« ureditve grobov njihovih najdražjih poteka kar brez njih!
Ljudje so pomorjene člane svojih starodavnih stoletnih rodbin čakali in trpeli dolgih več kot sedemdeset let, zdaj pa institucije, državne in cerkvene, svojcev in drugih ljudi udeleženih v tem procesu ne vprašajo, kaj pričakujejo.
To ni dobro, je pomanjkljivo. Če se tekoči postopki, kot smo jim priče, načrtno izvajajo brez soglasja svojcev, je potrebno glasno izreči, da je nekaj grdo narobe.
Žrtve iz obeh morišč, to vemo zagotovo, živijo tisočkrat bolj živo življenje od naših življenj. Kot že dozoreli kristjani so svoje poslanstvo opravili po Božji volji na najbolj darovanjski in žrtvovanjski način in so odvezani zemeljskih obvez. Bog Oče je dovolil, da se je to zgodilo. Zgodilo se je strahotno trpljenje. In zgodilo se je absolutno z namenom.
Naloga je bila predana in je prešla na nas žive, ki smo na Poti za njimi.
Mi smo tukaj, da najdemo načine dostojnega človeškega pokopavanja in slovesa ter obeležbe strahotnih darovanj in žrtvovanj. Občestvu živih pa smo dolžni razjasnjevati veliko enigmo žrtvovanja naših najdražjih, ki sega daleč iznad zgodbe o zločinu in kazni.
Zakaj je Bog Oče dovolil, da so bili izbrani za krvavo žrtvovanje? Ali gremo vsi skupaj v učenju ponovno nazaj do Abrahama in njegovega sina Izaka ter do Kristusovega žrtvovanja na kamniti Golgoti pred 2017 leti na kraju Lobanje?
Kaj je skrivnost mučilnice in morišča Krimskega bataljona pri Krimski jami in kaj je skrivnost pošastne boljševiške klavnice na Mačkovcu na Blokah?
Vse odkrito, vse dognano mora biti jasno, glasno, javno in razumsko racionalno, kulturno in pogumno ter napredovalno postavljeno na svoje mesto brez novih enigem po poti kesanja, odpuščanja in spravljenja naroda.
Karkoli se dela, rešuje, poustvarja v tem procesu, ne more in ne sme biti brez, vsaj tihe, privolitve svojcev. Sicer smo njihove najgloblje želje, pričakovanja,odpustitve in upanja za boljši svet ponovno zatolkli, jih nesmiselno in neodpustljivo zaobšli.Nedopustno!
Tako ne bomo mogli izpolniti pričakovanja Boga, ki je vse hudo v Krimski jami in na Mačkovcu dopustil z jasnim namenom. Z namenom, ki je za nas, tako kaže, še vedno neraziskan, misteriozen, pritajen, zastrašen, zabetoniran za dvanajstimi pregradami zločinskega zla v notranjem človeku prehitevajoče zlate in samomorilske sedanjosti.
Oton Zupančič je vedel in je zapisal svarilo o krvi in blatu, ni pa slutil, da se bo narod v njem pacal vsaj stoletje dolgo.
Ko so njihovi najbližji odšli h Gospodu, so svojci ostali trpeti na Zemlji in ostajajo v svojem življenjskem krogu žrtvovanja in darovanja, ki ga jim moramo pomagati zaključiti na najboljši način.
Ne izmišljam si besed, trdim, po zahtevnih pogovorih z svojci, da jim je treba pomagati prebroditi proces slovesa, pogreba in dostojne umestitve v zemeljsko družbeni svet na najboljši možni način, da se njihov desetletja dolg multitravmatični proces iskanja najdražjih, izločevanja iz družbe, strahov, pomanjkanja, aparthajda krvavega režima in poslavljanja od najdražjih zaključi, kot se to dela med ljudmi.
Semkaj spada, kar je popolnoma jasno, dokončanje sprejema njihovih najdražjih v našo sredino v najboljši mogoči meri, dokončanega spoznanja najdbe svojcev in umiritve, notranjega zadoščenja.
Torej, spoštovana Komisija in spoštovana Cerkev, prosim, izvolite, komunicirajte s svojci. Seveda, če bodo še imeli energijo in voljo. Vsem je namreč nerazumljivo, da se tako postopa s postopkom »reševanja« grobišč (de jure), ki to de facto sploh niso. Jasno jim je to, da so ti kraji mučilnice in morišča ter odmetavališča posmrtnih ostankov nedolžnih žrtev.
Svojci se sprašujejo tudi o tem, koliko nerazumevanja, izključevanja in pretresov morajo še preživeti, preden bodo lahko spokojno in z nasmehom izpolnitve pričakovanj prižigali sveče svojim dragim.
Z željo, da v kratkem času zberem vsaj malo predstavitveni in avtoritativen vzorec mnenj vsaj nekaj udeležencev procesa reševanja vprašanj morišč in/ali prikritih grobišč na Menišiji, sem se odpravil na kratko in zahtevno pot do kolegov, ki smo izkopavali zverinsko pomorjene na Mačkovcu. Nekateri so tudi svojci žrtev ali pa zakonski partnerji žrtev. Z veliko sreče sem ob pomanjkanju raziskovalnega časa našel pot tudi do svojcev kar treh žrtev iz Krimske jame. Strinjali so se, dvanajst udeležencev je bili takih sogovornikov, da predstavim tudi njihova mnenja, ki so jih izrazili med zahtevnimi pogovori, in izrazim tudi njihova pričakovanja glede obravnavane zadeve.
Glavne točke za mnenje svojcev žrtev in skupine za izkop žrtev Mačkovca za predstavljeni spomenik za grobova žrtev Krimske jame in Mačkovca so sledeče:
- Namen avtorja g. Dolinarja in Komisije je pohvalen, dobronameren in prizadeven, vendar ne izpolnjuje naših enostavnih želja in pričakovanj. Ne želimo ocenjevati, Bog ne daj, negirati umetniške in arhitekturne vrednosti izdelka ali ocenjevati opisana dejstva, namene ali njegova sporočila in pričakovanja. Zavedamo se, da se državna Komisija z g. Dežmanom na čelu trudi, in trudi se tudi dekan g. Maks Ipavec, da se postopek zaključi. In, Bog varuj, ne želimo jim kar tako jemati vetra prizadevnosti iz jader, še najmanj bi želeli delati vtis, da zaradi neargumentiranih ali nejasnih predstav in hotenj zaviramo ali ustavljamo projekt.
- Žal je zgolj nakazani, slabo viden in neizstopajoči križ neustrezen in absolutno ne izpolnjuje naših pričakovanj o dominantnosti križa na grobu žrtev. Vemo zakaj in čemu se je Jezus žrtvoval na križu, očitno pa še ne vemo dovolj ali ne priznamo na glas, zakaj so bili naši nedolžni predniki hudo mučeni in zverinsko pobiti. Torej, na nagrobniku mora biti sporočilo žrtev, njihov »urbi et orbi« vsemu slovenstvu in svetu – dominantni stoječi križ kot integralni del pomnika mora biti kot sporočilo. Znamenje križa v »odkrivanju misterijev Krimske jame in Mačkovca« zaradi od Boga dopuščenega strahotnega trpljenja žrtev, kot znamenje našega velikega dolga žrtvam, mora stati ali viseti pri obeh grobovih. To je absolutna zahteva vseh mojih sogovornikov. Predlagani spomenik po tej zahtevi ne izpolnjuje osnovnega in absolutnega, ničelno tolerančnega pogoja.
- Predlagani spomenik s svojo obliko nagnjenih stranic in nagnjene »strehe« ne vzbuja vizualnega vtisa o slovenskem domu ali hiši, zato je govorjenje o sprejetju žrtev v svet, iz katerega so bili izvrženi, v » novo hišo«, samo neizpolnjeno pričakovanje. To je jasno izražena ugotovitev vseh sogovornikov.
- Kamniti blok spomenika, kot je predlagan, naložen na pokopane žrtve, s podlago ali brez, je za naša dojemanje in pojmovanje popolnoma nesprejemljiv. Mnenje o tem je trdno, jasno in močno, bilo je brezkompromisno izraženo. Očitno je potrebno, da sogovorniki (očitno pa ne stranke v postopku?) najodločneje pojasnijo, da je v vseh nas močno prisotno vedenje, da so bili popolnoma nedolžni ljudje pomorjeni na grozovite načine in desetletja založeni v gozdu, v jarkih, v breznih, zakriti z vejevjem, listjem, zemljo, skalovjem in z hlodi. Vse z namenom izničenja in zaukazane strahovladne režimske pozabe. Morali so nositi strahoto teže materialov, ki so jih metali na nanje, da bi bili zabiti in zakriti globoko, čim globlje, s čim bolj težkim tovorom materiala nad seboj – to smo čutili vsi, ki smo skupaj z njimi čakali dan Resnice, olajšanja in priznanja nedolžnosti in sčasoma mogoče tudi sprave v narodu. Fantastični jamarji in jamarke prostovoljci, najmočnejši ljudje leta 2017 na Slovenskem, so s svojim garanjem v jami in okoli nje naredili vse, da žrtve, svojce in vse zavedajoče ljudi dobre volje razbremenijo težkega bremena materiala, tega je bilo za več težkih tovornjakov, ki ga je na žrtve neizmernega protičloveškega revolucionarnega nasilja nagrmadilo slovensko kajnovsko ubijalsko pleme. Zdaj, po ne vemo kakšnih kriterijih, hočemo nanje zavaliti težko gmoto drugačnega, sicer lepo oblikovanega kamna? To ne gre tako. Enostavno in naravnost ter jasno povedano želimo dopovedati , da je nedopustno, čeprav samo simbolno, ponoviti obteževanje ostankov teh ljudi na nov način, torej s spomenikom. Že tako smo storili narobe, da smo jih zgnetli toliko število v tako »racionalno« malo število krst – da niso bili pokopani čisto tako, kot si človek zasluži in mu to tudi pripada. Sprejeli smo jih medse in naj bodo pokopani našim prednikom in sodobnikom podobno, odprto, sozvočno z okolico, sončno, zračno, s cvetjem in zelenjem in z Križem sina Božjega in z zapisom, ki jasno in točno pove kdo so in zakaj so zdaj zgneteni skupaj v združitvi, ki je niso nikoli hoteli! Vsi, intervjuvani svojci in skupina Mačkovec 2013 smo proti, da se pokopane ostanke žrtev obteži z predlaganim spomenikom; tega zagotovo in enostavno ne bomo dopustili.
- Statika spomenika: Menimo, da je spomenik prikazan na fotografiji za grob žrtev Krimske jame in Mačkovca postavljen ostanke žrtev v obeh grobovih, ki sta za povrh še v zelo mehki zemlji neprimeren. Če je mišljena postavitev spomenika še na bazno kamnito ali betonsko ploščad širših dimenzij, pa je problematičnost le tega itak opisana v prejšnji točki.
- Žrtve iz preostalih neurejenih morišč. Na begunjsko pokopališče bo potrebno v naslednjih letih še naprej pokopavati nove žrtve iz preostalih jam in brezen Menišije. Spomenik/nagrobnik naj bi poleg krimskih žrtev omogočal še nova pokopavanja. Zadeva zasluži obravnavo in načrtno rešitev.
Državni Komisiji predlagamo, da ustavi aktivnosti za izdelavo obeh spomenikov, dekanu g. Ipavcu Maksu pa posledično predlagamo, da prestavi najavljeno odkritje in blagoslovitev za nedoločen čas.
Predlagamo in prosimo, da Komisija in avtor predloga na osnovi našega mnenja ponovno preuči zadevo in poiskuša poiskati novo rešitev, ki bo v sozvočju z naravo in vsebino zelo pomembne zgodovinske zadeve Notranjske in Slovenije ter v harmoniji z arhitekturnim dihom begunjskega pokopališča.
Zahvaljujemo se za pozornost, za razumevanje in za naklonjenost iskanju nove rešitve. Lepo prosim tudi za odgovor, ki ga bom posredoval vsem udeleženim v procesu.
V imenu nekaterih svojcev žrtev in skupine Mačkovec 2013
France D. Korošec
Begunje, 18. september 2017
Na javno pismo se je odzval zaslužni prof. dr. Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob Lipi sprave, ki podpira prizadevanja vseh prizadetih svojcev žrtev povojnih pomorov v Krimski jami in na Mačkovcu.
