Tamara Griesser-Pečar: Razmišljanje ob obletnici Hude jame

17
1230

Deset let je odkar je bilo odkrito množično grobišče, oz. bolj točno morišče v Hudi jami. Takrat je tedanji predsednik dr. Danilo Turk to strašno odkritev ocenil za drugorazredno temo, kar je simptomatično za obnašanje odgovornih do žrtev komunističnega nasilja na slovenskih tleh. Še vedno je od okoli 620 morišč dokumentiranih samo 233 in 36 procentov žrtev še nima svojega groba.

Te številke so alarmantne in pritrditi moramo podpredsedniku vladne komisije prof. dr. Mitji Ferencu, ki je v izjavi za Reporter dejal, »da se Slovenci vedemo mačehovsko« do grobišč. Mesto Ljubljana s svojim županom Zoranom Jankovićem na čelu, pa tudi javno podjetje Žale, je že štirikrat zavrnilo pokop posmrtnih ostankov Romov iz Iške vasi, Mačkovca in Sodražice na Žalah.

Zanimivo je, da slednje niti ne povzroča večje polemike v »main stream« medijih, sicer bi se morda v tem primeru kaj premaknilo. Niti v tujini se o tem ne poroča, ker je Slovenija zaradi svoje večkrat pokazane nelojalne drže odgovornih (pranje iranskega denarja, tesne stike z Rusijo in njenim predsednikom Putinom v času evropskih sankcij) zapravila svoj prej kar precejšen prestiž.

Hkrati pa je trn v peti mnogim zagovornikom prejšnjega režima tudi oddaja pri RTV »Pričevalci«, v kateri je, kot je to izrazil predsednik vladne komisije Jože Dežman, žrtvam dan »odrešilen pristop, ko je človeku z njegovim bremenom, z njegovo usodo, s tem, kako je režim izoliral žrtve, dana možnost, da spregovori« (nova24).

Upam, da je pred nekaj dnevi res šlo samo za tehnično napako, vsaj taka je bila razlaga odgovornih po intervenciji, ko naenkrat dostop do oddaje z Lidijo Drobnič iz tujine ni bil mogoč. Mnogi potomci žrtev evidentiranih med- in povojnih morišč, pa tudi drugih kršitev človekovih pravic in državljanskih svoboščin, živijo stalno v tujini in budno spremljajo oddaje kot so »Pričevalci« in »intervju-ji«, ki jih vodi dr. Jože Možina.

Pričevalcev je vedno manj, ker umirajo. Pravkar smo se poslovili od dolgoletnega odgovornega urednika Zaveze Justina Stanovnika, enega najbolj prodornih analitikov komunističnega režima v Sloveniji, ki je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in je mladoleten preživel koncentracijsko taborišče Teharje. Leta 1949 pa se je znašel v drugem koncentracijskem taborišču, namreč v Strnišču.

Temna stran meseca II

Že ko je pisatelj Drago Jančar s sodelavci pripravljal razstavo in istoimenski zbornik »Temna stran meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990« pred dvajsetimi leti, je izjavil, da se ni mogel opreti na nobeno ustanovo v Sloveniji, ki bi raziskovala komunistično obdobje. V drugih postkomunističnih državah (v Nemčiji, na Poljskem, na Češkem itn.), ki so šle po demokratični poti, pa so take inštitucije že takrat obstajale. Šele leta 2008 je bil pri v Sloveniji ustanovljen Študijski center za narodno spravo (SCNR), ki raziskuje vse tri totalitarne sisteme na slovenskih tleh. Seveda pa ta ne dela pod tako dobrimi pogoji kot podobne inštitucije v drugih prej komunističnih državah, npr. v Nemčiji, na Poljskem, na Madžarskem, v baltskih državah. Vedno znova pozivajo zagovorniki prejšnjega režima, da se naj center zapre.

Zanimivo je, da novembra lani, ko je SCNR praznoval svojo desetletnico z internacionalnim posvetom v Državnem svetu »Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let pozneje«, to ni bila dovolj zanimiva tema, da bi jo zgoraj omenjeni mediji ali RTV spremljali – in to ne glede na to, da je RTV javna inštitucija, ki je zavezana neodvisnosti in nepristranskosti, kar pomeni, da mora hkrati nuditi raznolikost mnenj in sicer tako, »da noben pomemben sklop misli ne bo zaveden ali premalo zastopan« (kodeks BBC).

Patarei v Talinu – Muzej za žrtve komunizma

Na posvetu, ki ga je organizirala Slovenija aprila 2008, je Marianne Birthler, takratna zvezna pooblaščenka za dokumentacijo vzhodnonemške službe Stasi, predlagala, da se kot prvi korak k neki evropski fundaciji, ki bi preučevala totalitarizme v Evropi, ustanovi pisarna na evropski ravni, ki bi pripravila tipične primere [case-studies] in poskrbela, da so v prevodih mednarodno dostopni.[1] Že iz tega razloga, predvsem pa tudi zato, ker narod, ki ne pozna svojih korenin nima prihodnosti, je neobhodno, da opravimo temeljito debato o totalitarizmih in totalitarnih pojavih, te sisteme in pojave definiramo, opredelimo in jih primerjamo s podobnimi izkušnjami drugod. Pritrdimo lahko prejšnjemu ustavnemu sodniku in ministru za pravosodje Lovru Šturmu:

Odkrivanje resnice o totalitarnem sistemu je potrebno tudi zato, da se po njegovem zlomu ne znajdemo v svetu brez smisla. Do smisla v posttotalitarnem družbenem redu ni mogoče priti brez samorefleksije, brez kritičnega retrospektivnega pogleda in analize preteklega obdobja. Šele tak pristop omogoča uresničitev svobodne demokratične družbe. Deklarativno ustoličenje ustavne demokracije samo po sebi še ne pomeni njenega uresničenja. Zato morajo biti podane dodatne sociokulturne, strukturnopolitične in etične predpostavke.”[2]

Prav v tem smislu se pripravlja v Estoniji mednarodni muzej z delovnim naslovom »Muzej za žrtve komunizma« [Museum for the Victims of Communism].[3] V njem bo mednarodni inštitut za raziskavo komunističnih zločinov in muzej. Poudarek bo predvsem na Paktu Hitler-Stalin pakt (oz. Molotov-Ribbetrop pakt po zunanjih ministrih, ki sta ga podpisali) in na posledicah tega pakta, ki je v svojem tajnem protokolu določal interesna območja obeh držav podpisnic. Praktično je predvideval medsebojno podporo obeh držav pri okupaciji sosednih ozemelj. Stalinu naj bi pripadal vzhodni del Poljske, Litva, Latvija, Estonija, Finska, Besarabija, Hitlerju pa Poljska do rek Narev, Visla in San.

Inštitucija v Estoniji bo nastala v pomorski utrdbi Patarei v Talinu, ki jo je začel graditi Nikolaj I. leta 1828. Je spomenik posvečen žrtvam komunizma in nacizma. V tej utrdbi je bila v ruskem času vojašnica, razmere so bile že takrat zelo težke, in potem v letih 1918-1920 prvič zapor. Nacistični Nemčiji je Patarai služil od 1941 naprej štiri leta kot delovno in koncentracijsko taborišče. Okoli 4500 zapornikov so nacisti tam držali. Leta 1943 so nacisti na dvorišču zapora ustrelili 200 estonski Judov.

Leta 1945 je utrdba Patarei postala sovjetski vojaški zapor za nasprotnike komunističnega režima. Veljal je za enega najstrašnejših zaporov na celem svetu. V času sovjetskega režima je bilo tam okoli 5000 zapornikov, držali so jih kot živino. V celicah, ki so bile namenjene 16. zapornikom, jih je bilo pogosto do 40. Tam so bile tudi do konca usmrtitve, zadnja je bila leta 1991. Na tisoče zapornikov so iz te »Hiše terorja« deportirali v gulage, tako npr. tudi enega najbolj znanih estonskih pisateljev Jaana Krossa, ki je v Sibiriji čudežno preživel. Po previdni presoji, je vsak četrti, ki je bil deportiran v Sibirijo, tam izgubil življenje.

V času olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 je bila v Talinu jadralna regata. Da bi preprečili vsak kontakt z zunanjim svetom, da ne bi nekdo z znaki dal svetu vedeti kaj se tam dogaja, so okna na morje zaprli z jeklenimi ploščami. Po koncu iger teh plošč niso odstranili, zato je bila v zaporu Patarei 22 let tema. Patarai je tudi po osamosvojitvi Estonije do leta 2002 služil kot zapor, šele takrat je bil končno opuščen. Potem je služil kot neke vrste muzej groze, organizirali so namreč oglede.

[1] Marianne Birthler, Reconciliation and Totalitarian Crimes: Which lesson can be drawn from a successful experience?, v: Crimes Committed by Totalitarian Regimes, ur. Peter Jambrek, Slovenian Presidency of the Council of European Union, Ljubljana 2008, str. 286.

[2] Lovro Šturm, Kršitev človekovih pravic v novejši slovenski zgodovini, www.mp.gov.si/nc/si/splosno/novice/arhiv_novic/period/…/49/

[3] https://news.err.ee/916070/agreement-signed-on-construction-of-planned-red-terror-museum

17 KOMENTARJI

    • In kje so Barabe skorumpirane, ki so to svinjarijo v Vatikanu zrihtali?
      Ali poznamo IMENA in PRIIMKE ?
      KAJ SO DOBILI V ZAMENO? Kdo ve, kdo so, da slečemo bando do jajc pederaških?
      ———————————————————————————————————–

      • V Vatikanu? Zakaj v Vatikanu. Jaz sem prepričan, če bi tedanji nadškof v Sloveniji rekel: “NE!” tega odlikovanja ne bi bilo.

        Kaj so dobili v zameno? Se šalite ali resnično ne poznate komunistov? Mislim, da smo takrat zabili še zadnji žebelj v krsto z napisom Slovenija. In bi bil vesel, če se motim.

    • Nedavno sem prebral, da je bil Fidel Castro katolik in zaprisežen jezuit. Če je to res, je jasno, zakaj se mu je klanjal papež Janez Pavel II. in bo zanj molil papež Frančišek.

      Morda je tudi Kučan kakšen zaprisežen jezuit? Kdo ve.

  1. Dokler se ne bodo ozavestili tisti, ki se morajo prvi ozavestiti, ne bo preloma pri nas s komunističnim totalitarizmom in njegovih hudih posledic za človekove pravice in svoboščine.

    To so predvsem strokovnjaki na najrazličnejših področjih, ki skrbijo neposredno ali posredno za človekove pravice in svoboščine.

    Veliko upanje je nov varuh človekovih pravic in svoboščin!

    • Novi varuh, a ja de?
      Dej-dej-dej, no!
      Pustite Upanje, ki ste vstopili!
      Psi čuvaji NOB OF revolucije grizejo ku Satan!
      —————————————–
      Čudeži so se v Slovenistanu nehali že davno!
      Bog ob vsakem obletu Zemlje zabremza in ostro zavije mimo te komunajzarske Sodome!

  2. In seveda uredništva medijev.

    Kdaj bodo levi mediji objavljali takšne in podobne članke kot je tale prispevek znanstvenice dr. Pečarjeve?!

    Končno pa tudi levi politiki. Neprimerno je, da poznajo le poln želodec, ne pa tudi svobodno srce in dušo.
    Zato se pričakuje, da bodo oglašali, kako se je treba izogibati vsaki totalitarnosti.

    Zato naj končno sprejmejo evropsko deklaracijo o obsodbi vseh totalitarizmov!!!

    S takšnim sprejemom bodo potrdili, da ne častijo več najhujša barbarska dejanja zoper soljudi!

    • Žal mi je, da moram ugotoviti, da se to, kar bi radi, spoštovani svitase, v Sloveniji nikoli ne bo zgodilo! Kajti mafija, ki je nevidna, a je trdno na oblasti že ves čas po drugi svetovni vojni, nikoli ne bo popustila pred demokracijo in predala oblast komu drugemu.
      Na oblast je namreč prišla, kakor je lepo povedal Tito z balkona Univerze, z “morjem krvi” in brez krvi tudi odšla ne bo – oziroma bi bil pravi čudež, če bi se to na kakšen način vseeno zgodilo. V take čudeže stvaren človek, ki vsaj malo pozna njena “dela”v preteklosti, ne more verjeti.
      Že vnaprej nas straši z oboroženci v Dražgošah in – navidez? – preganja “vardo”, za katero se ne bi čudil, če bi se nazadnje izkazalo, da se je našemila prav po njenem nalogu, da prepriča nepopravljive slovenske naivneže, ki jih nikoli ne zmanjka. Vsaj na volitvah ne, na žalost pa jih tudi v politiki ne manjka…

    • Kar pišeš in misliš, upam je super.
      Je pa v totalni kontroverzi z levuharskimi revolucionarnimi načrti, ljubček!

      Ne zavedate, da prav popolnoma nič v tej Kučanovi Vukojebini ni niti slučajno slučajno!
      Ne se hecat!

  3. Obletnica je dober trenutek, da se da ponovna pobuda v parlamentu za sprejem evropske deklaracije. To je prvi korak k našemu očiščenju in pomlajenju. Odziv na pobudo bo dober razpoznavni znak, kdo je za demokratizacijo in kdo ne.
    Pozdravljam estonsko rešitev. Dodobra sem spoznal baltske države na potovanju po njih. Velja jim moj poklon. V marsičem bi jih lahko posnemali. Razlog več, da se brez taktiziranja pridružimo pobudi Intermarium po liniji Baltik-srednjeevropske države-Jadran, kamor sodimo zgodovinsko in kulturološko.

    • Ce bi se slucajno EU razsula, nekateri jo mocno majejo od zunaj, nekateri od znotraj, sem tudi osebno naklonjen slovenski prisotnosti v taksni evropski povezavi. Torej Intermarium.

      Ne pozabimo niti na bolj regionalno utemeljeno povezavo v skupnosti Alpe Adria, ki je bila vsestransko koristna za Slovenijo v casu pred lastno drzavnostjo in je po nemarnem potisnjena na stranski tir.

    • Dragi moj!

      Pobuda v času, ko vladajo Komunisti v parlamentu?
      Bravo!

      Milanček Kučanstein nam je satanistično zavito v celofan z rdečo pentljo siknil tisti večer: “Nocoj so Vam dovoljene sanje!”
      Bilo je samo eno kratko noč, tanki so po polnoči že drli ven iz kasarn.
      On je to vedel, pesjan pasjeglavi!

  4. Dobro spisano, seveda, draga gospa, itak!
    AMPAK
    Janković je danes oproščen korupcije!

    Janković ne dovoli pokopa žrtev v Ljubljani!

    Janković postavlja kandelabre z rdečo zvezdo okoli Ljubljane !
    ————————————— Seveda veste kaj vse to in podobno pomeni….

    Pri obletnici Hude jame pa pozabljate eno hudo dejstvo, da so žrtve iz Hude jame, ki so doma z Notranjskega in iz Dolenjskega prekopani in v krogu nekih elitnih imetnitnikov s strani Države in Cerkve
    na hitro zakopani med grabne z ostanki pobitih druge države, kar je etično pietetno kulturna katastrofa
    zgodovinskih terjatev do vseh akterjev, sploh pa do RKC !
    Ne bomo, svojce, tega, nikoli pozabili !

    Trdim, da bi bilo absolutno bolje, pravilneje, da so ostali ležati razmetani po Hudi jami!

    Boste rekli, da sem utrgan?

    Pridite, draga gospa in še kdo, ki se zdajle zgraža nad mojim zapisom, k moji Materi, ki ima /je imela tam Brata in verj.Očeta – Vam bo ona razložila kako so ju in še njo zdraven, ubili že drugič !

  5. Dobra ideja, ta od ge. Marianne Birthler, da bi ustanovili pisarno za totalitarizme na evropski ravni. Kaj je krivo, da tega še ni? V zadnjih letih lahko malo bolj pozorno spremljamo notranje politična dogajanja v evropskih državah. Mene zlasti zanima Italija. Opazimo lahko, kakšno neverjetno moč ima levica. Šokantno pa je predvsem, kako podobno retoriko imata italijanska in slovenska levica: fašizem, rasizem, seksizem, homofobija, človekove pravice, multikulturizem, ljubezen do domovine je populizem ipd. ipd. Kaj drugega lahko sklepamo iz vsega tega, kot da gre za povezano silo, ki se na najbolj sprevržene načine upira vsakršni resni obsodbi komunizma in njegovih zločinov. Za ursničevanje svojih ciljih ne izbirajo sredstev. Človeško življenje je zanje vredno točno toliko, kot pohojena podgana. Vsak dan je bolj jasno, da v glavah levičarjev manjka kar nekaj kolesc. Opravka imamo z morilskimi, zahrbtnimi in depresivnimi psihopati in sociopati. Vem, spregledat jih je težko, ker znajo biti zelo očarljivi …

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite