Grexit ali nadaljevanje izsiljevanja?

16
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

V domačih, predvsem pa v tujih medijih, je moč zaslediti vedno več novic o grškem bankrotu. Zadnja novica o »nemškem razpravljanju« o tem najslabšem možnem scenariju je strahove samo še poglobila. Navkljub vsem srečanjem evropskih voditeljev z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom v zadnjih mesecih, se je kriza v Grčiji le še poglobila. Pogajalci niso dosegli nobenega napredka v zvezi z realizacijo s strani trojke oz. posojilodajalcev zahtevanih in prepotrebnih reform. Grška vlada v resnici ves čas zavlačuje z uresničevanjem reform, še več, zdi se, kot da ob tem izsiljuje posojilodajalce.

Nenazadnje je njihova odločitev, da ne pristanejo na zniževanje pokojnin in prestrukturiranje dolga, kar bi delno omogočilo stabilizacijo finančnega položaja Grčije, možnost za dosego sporazuma celo odmaknila. V četrtek so pogajalci Mednarodnega denarnega sklada – IMF zapustili pogajanja, ki so bila izpeljana v okviru srečanja vlad držav članic evro območja. Grčija je sicer dobila dodatnih 24 ur, vendar pa to ni preprečilo padca grških delnic. Na atenski borzi so npr. delnice grških bank zabeležile padec za dobrih 11%, od lanskega decembra pa je tečaj že nižji za več kot 55%. Pogajalci sedaj resno razmišljajo o vseh možnih scenarijih, če Grčija ne bo uspela doseči dogovora z vsemi posojilodajalci. Ena od možnosti je izstop Grčije iz evrskega območja ali ti. Grexit.

Realnost?

Poglejmo si nekaj podatkov: zaostanek plačil grške vlade dobaviteljem se vztrajno povečuje in se je v štirih mesecih od začetka leta dvignil iz dobrih 3,5 na skoraj 5 milijard. To pomeni, da se realnemu sektorju, ki v resnici ustvarja dodano vrednost, nižajo investicije. Grčija je od marca ponovno v recesiji, kar je očiten rezultat sedanje grške vlade. Stopnja nezaposlenosti že od lanskega septembra ponovno raste in dosega že skoraj 27%. Od lanskega decembra do aprila je prišlo do odliva 35 milijard depozitov zasebnega sektorja, trend odliva se nadaljuje. BDP se je v prvem kvartalu letošnjega leta zmanjšal za skoraj 5%.

Grčija očitno še vedno stoji na robu ekonomskega prepada. Trojka, ki predstavlja posojilodajalce, izgublja potrpljenje z grško vlado, ki je bila sicer izvoljena, da konča varčevalne ukrepe. Informacije, ki so dostopne javnosti, kažejo na veliko razhajanje na več pogajalskih področjih. Od grške vlade, ki je zavrnila predloge reform posojilodajalcev za vzpostavitev stabilnega javnofinančnega stanja, se pričakuje alternativen kredibilen predlog reform z istim ciljem. Prejšnji predlog grške vlade kot tak ni bil sprejet. Grčija se nikoli ne bo izvlekla iz krize samo s kozmetičnimi reformami, zato posojilodajalci pričakujejo sprejem tudi težjih in nepopularnih reform, kot so npr. davčna, pokojninska in reforma javnega sektorja. To breme bi morala grška vlada prevzeti na svoja ramena in končno sprejeti, da reševanje Grčije s »tujim« denarjem ni realno. Pa res ni?

Glede na zavlačevanje grške vlade, njihovo vztrajno zavračanje zahtevanih reform in na drugi strani popuščanje trojke, lahko dobimo občutek, da zadržanje Grčije v evro območju ni le vprašanje financ. Kako bi lahko razumeli zadnjo odločitev Evropske centralne banke, da postavljeno zgornjo mejo za nujno pomoč Grčiji dvignejo za 2,3 milijarde evrov? In to še preden je bil dosežen trden dogovor …

Kaj za Grčijo pomeni sodelovanje s trojko in sprostitev pomoči v zameno za realizacijo reform, ki naj bi Grčijo končno ponovno popeljale na pot, očitno bolje kot njihova vlada razumejo Grki sami. Glede na zadnje ankete več kot polovica Grkov želi, da vlada sprejme predloge posojilodajalcev in s tem prepreči bankrot države. Le dobra tretjina jih še želi, da vlada nadaljuje z zavračanjem ukrepov, kar pomeni, da tudi grška vlada izgublja podporo za svoje trmasto zavračanje predlogov posojilodajalcev.

Grexit?

Kaj se bo zgodilo v prihodnje bo v veliki meri odvisno od Nemčije. Angela Merkel se mora v vedno večji meri spopadati z naraščanjem skepticizma v reševanje Grčije v lastni stranki in v širši javnosti. Po nekaterih anketah že okoli 70% Nemcev nasprotuje reševanju Grčije, preko 50% si želi njenega izstopa iz evro območja.
Res je težko razumeti Grčijo in njeno nekritično pričakovanje po reševanju njenih težav s tujim denarjem. Še toliko težje je razumeti grško pogojevanje po izplačilih pomoči, kot da se ne bi zavedali svojega finančnega položaja.

Morebiti pa se Grki zavedajo svojega strateškega političnega položaja, ki jim vliva dovoljšno mero samozavesti ob pogajanjih s posojilodajalci. Kip Harryja S. Trumana, ki stoji ob bolj prometni cesti v Atenah, nakazuje Grčijo kot strateškega branika Evrope in ZDA.

Verjetno bomo še nekaj časa priča grškemu izsiljevanju …

16 KOMENTARJI

  1. Grški upniki bodo pač morali požreti dejstvo, da so si naredili slabe kredite. Leta 2010 smo jih preko kriminalnega inštituta t.i. trojke reševali vsi (Slovenija preko milijarde v denarju in garancijah).

    • “kriminalnega inštituta t.i. trojke”

      Duhovit opis, ki zelo ustreza resnici. Pravzaprav nismo reševali Grke ampak nemške in ostalo banke. Resnično kriminal!

      • No, tako komunistično tudi ni.
        Euro je političen projekt. In banke so se zanašale na centralne planerje, komunistični Grki pa so ropali.

      • Alenka je imela prav samo v enem pogledu, to pa je da je trojka škodljiva (Grčija je največji dokaz za to).

        Trojka namreč ne pomaga državi ampak poskrbi, da so dolgovi upnikom plačani. Pa čeprav za te dolgove prispevajo vsi razen dolžnika, ki tega denarja ita nima. Trojki (oziroma inštitucijam, kot se imenuje baje po novem) je tudi vseeno ali država denar za odplačevanje obrokov dobi iz višjih davkov, varčevanja ali enostavno z denacionalizacijo kot se je zgodilo na Cipru.

        • Trojka ni škodljiva. Zagovarja ukrepe, da bankrotirana država postavi svoje gospodarstvo na svoje noge: privatizacija komunističnih kolhozov, prodaja premoženja, nižje davke ( svoboda delavcem in podjetnikom), razpolovitev birokracije, nižje penzije ( ki tako niso zaslužene, ampak so zažiranje delavcev in podjetništva)….
          Vse take ukrepe, ki jih večino grškega parazitskega prebivalstva ne podpira. EEnako je s slovenskimi paraziti. Vsi vbi živeli na tuj račun, zastonj. Ali pa bi izkoriščali Bosanske in albanske delavce.

          • Pavel, ne razlagajte pravljic.

            Trojka ne zagovarja nižjih davkov ampak ji je popolnoma vseeno, kje država dobi denar. Magari s krajo prihrankov varčevalcev kot so naredili na Cipru.

    • Trojka ni noben kriminalni inštitut. Reševali smo jih zaradi naše leve vlade, ki si ni upala reči ne.

  2. Danes sem nekje prebral, da je predsednik nemških socialnih demokratov in gospodarski minister Gabriel, torej levosredinski politik izjavil, da nemški delojemalci in njihove družine ne bodo plačevali predvolilnih obljub grške polkomunistične vlade! Sic! To pošteno levosredinsko držo naj si zapomni tudi naš komikontinuitetni režim, ki zdaj forsira na vso moč sirizino sestrico v Sloveniji! V EU ne bodo uspeli!

    • Tudi komunistične sirote moramo od nečesa živeti. Delo nam nikoli ni bila močnejša stran. Preostane nam le še prosjačenje ter rop in kraja, predvsem zadnje v okviru revolucije, ki še kar traja.

    • Večina Slovencev ne loči med komunizmom in socialdemokrati. Kaj šele med socialisti in socialdemokrati.

      Grška vlada je večinsko komunistična z nacistično manjšinsko stranko v koaliciji. Nekaj podobnega kot Evropa leta 1939 ( Stalin – Hitler). Antifašisti, ki imajo 90% “vrednot” istih in protidemokratičnih in proti zdravemu razumu in proti humanizmu, sociali.

  3. Je pa hecno, da pri nas največji komunisti najbolj vpijejo kako morajo grki plačat, kako jih trojka uničuje…
    Grki bodo svoj dolg 5x lažje plačali kot mi.
    Je pa slovenija med najhujšimi navijači za grški propad. Goli otok!

  4. Zdravko,po čem pa to sklepaš,velja za obe tvoji trditvi,kaj vpijejo komunisti pri nas,čivkajo že vrabci na strehi in to že celo stoletje!

    • Kaj se mi repenčimo proti Grkom, ko smo pa enako v riti? Mar res nimamo nobenega občutka?! Ker to je že hudobno kar se počne pri nas. Sami smo totalno v riti, pa kričimo na grke, kako je treba vse plačat, itd. Kot bi revež na berača lajal, ker nekomu dolguje.

  5. “Grčija se nikoli ne bo izvlekla iz krize samo s kozmetičnimi reformami, zato posojilodajalci pričakujejo sprejem tudi težjih in nepopularnih reform, kot so npr. davčna, pokojninska in reforma javnega sektorja.”
    =============

    Vse to (in še kaj) velja tudi za Slovenijo!

Comments are closed.