Grexit ali Kaos na počitnicah

5

GrexitPo starogrški mitologiji je Kaos, brezdanja praznina, primarno božanstvo iz katerega so nastala božanstva: tema in noč (Erbus in Nyx), zemlja (Gaia), podzemlje (Tartar) in ljubezen (Eros). Žal se iz praznine, ki zeva v grških javnih financah in gospodarstvu ne bo porodilo nič dobrega ne za Grke ne za svet.

Syrizi je potrebno priznati, da je okrevajočo Grčijo pahnila v kaos, hkrati pa dosegla, da se to stanje percipira kot evropski problem. Povsem racionalno, bankrot Grčije (nesposobnost servisiranja posojil) in morebitna ponovna uvedba Drahme ne bi smela povzročiti Evropi velikih problemov. Mednarodne finančne inštitucije bi izgubile nekaj denarja (ne prvič), za nekaj odstotnih točk bi se povečal javni dolg držav, ki so posojala Grčiji oziroma jamčijo za njen dolg, zrasle bi obrestne mere, ki so sicer na rekordno nizkih ravneh, Evropska komisija in Evropski politiki pa bi začeli Grčijo obravnavati tako kot druge nestabilne balkanske države. A posledice prelomnih gospodarskih dejanj niso nujno logične in racionalne. Če evrsko območje izgubi svojo najbolj bolehno članico, ni nujno, da bi vlagatelji, potrošniki in trgovci to razumeli kot stabilizacijo območja. Izstop Grčije lahko razumejo tudi kot začetek razpadanja celotnega območja. Potem evro ne bo samo malo zanihal in obrestne mere ne bodo poskočile le za nekaj desetink odstotne točke. Denar se bo še bolj intenzivno selil iz obrobja območja v »najbolj varne članice« in še krepil njihov že tako velik presežek v plačilni bilanci.

Na začetku leta zadeve niso izgledale tako slabo. Po šestih letih, je v letu 2014 Grčija prvič imela gospodarsko rast in sicer malenkost pod enim odstotkom. Za leto 2015 si je obetala celo gospodarsko rast med dvema in tremi odstotki BDP. Vse komponente, ki prispevajo k rasti (investicije, domača potrošnja in izvoz) so se krepile. Dolžniško breme države je bilo sicer nevzdržno, a časa za dogovor o reprogramu in morebitnem odpisu je bilo še dovolj. Syrizina Vlada bi potrebovala le še nekaj korakov v smer vzdržnosti proračuna (reforma pokojnin in  učinkovitejše pobiranje davkov) in z reformo trga dela in odpravo administrativnih ovir povečati mednarodno konkurenčnost grškega gospodarstva. Že dalj časa je Grčija mednarodno konkurenčna (to pomeni, da lahko izvaža in pri tem tudi zasluži) le v treh sektorjih: turizem, transport in kmetijstvo. Seveda bi Syriza s tem prelomila svoje predvolilne obljube, a do naslednjih volitev bi imela še dovolj časa, da z demagogijo pri svojih pristaših popravi slab začetni vtis.

No, obrnilo se je skladno s predvolilnimi obljubami. Veliko govorjenja o obdavčitvi bogatašev, a nobenega napredka pri dejanskem pobiranju davkov. Izgon trojke in zaostritev pogajalske retorike s kreditodajalci. Če so prej kreditodajalci zahtevali reforme v zameno za nova posojila, sedaj grška vlada zahteva koncesije ob zmanjšanem obsegu reform, samo, da ne bi prišlo do bankrota. Ustvarila se je tolikšna negotovost, da kapital beži iz Grčije in da se bo gospodarska rast (tudi če ne bo grexita) merila v desetinkah odstotkov in ne v odstotkih kot je bilo pričakovano še na začetku leta. Grexit bo seveda sprožil recesijo.

V današnjem Financial Timesu Willem Buiter predlaga zanimivo rešitev. Evropski politiki naj se nehajo ukvarjati z grškimi reformami. Naj grška vlada reformira državo in gospodarstvo kot želi. Mednarodne finančne inštitucije naj nehajo posojati Grčiji, in tudi 7,2 milijarde evrov iz zamrznjenega reševalnega paketa naj se ne izplača. Hkrati pa naj Evropska Centralna banka reši grške banke. Zagotovi naj jim kapitalsko ustreznost in likvidnost in hkrati naj postane njihova lastnica, ki ne dovoli, da bi banke financirale grški proračun. Tako bi imeli v Grčiji na eni strani delujoč bančni sistem ki bi normalno servisiral prebivalce in gospodarstvo na drugi strani pa bankrotirano državo. Rešitev je seveda le teoretična, saj se nobena vlada ne bo povsem odpovedala suverenosti na področju bančništva, je pa predlog koristen ker pokaže da bo za kaos v grškem finančnem sistemu, če pride do grexita odgovorna grška Vlada in ne evropska politika.

Marsikdo upa, da bo kaos v Grčiji deloval preventivno na druge evropske države, kjer lahko pride na oblast skrajna levica. Sam o tem nisem prepričan, saj ljudje, ki se predajajo iluzijam radi verjamejo v izjemnost in enkratnost njihovih iluzij. Ivan Maček–Matija je v televizijsko kamero naravnost povedal, da so komunisti, ki so bili na šolanju v Moskvi, dobro vedeli, da v Sovjetski zvezi vlada večja beda kot doma, a o tem v Sloveniji niso govorili. O bedi v Sovjetski zvezi je takrat bilo dovolj poročil v časopisju tako da kdor je hotel, se je lahko poučil. Kljub temu je veliko Slovencev polagalo upe v komunistični gospodarski sistem, ki naj bi jih rešil vsakodnevnih ekonomskih težav. Še več, mnogi še potem, ko so izkusili neučinkovitost tega sistema, prodajajo iluzije o njegovi superiornosti.

V kolikšni meri bo še kakšna sredozemska država ponovila grški eksperiment tako ni odvisno od tega, kako globoko bo še zabredla Grčija, ampak od količine zdrave pameti v dotični državi.

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 

5 KOMENTARJI

  1. A ni malo čudna usoda in vprašanje, kako to razložiti, da se navežem na zadnjo misel članka, da ravno v okolju sredozemskega bazena, te nedvomne zibelke civilizacije, pomeni tudi napredka in blaginje, skoraj ekskluzivno lahko čakamo, kje bo še kaj počilo, kje se bo še sesulo? Medtem ko na nekoč barbarskem severu zadeve kar nekam laufajo. Kaj je šlo tako narobe? Menda ni kriva le pretopla klima, ki poleni, pa še to le poleti in sredi dneva?

    Lahko se reče, da je krivo življenje na up, preko svojih zmožnosti in pri tem skrivanje glave v pesek. Ampak potem je bolj ali manj cel Zahod na istem čolnu in je Grčija samo ekstrem, ki je počil prej. Skoraj vsa EU. Vsekakor ZDA. ( Ne morem se znebiti strahu, da bojo Kitajci relativno kmalu postali gospodarji ZDA.) Mislim, da tudi Japonska.

    Sicer lahko civilizacijo, ne pozabimo, sesuje tudi kaj drugega prej kot ekonomija. Mnogi pri nas so prepričani, da je komunizem v glavnem sesula ekonomija. Jaz mislim, da ga je v glavnem sesula “neekonomija”.

    • Tu je komunizem našel mehko, manj poslovno slovansko dušo. In jo pojedel.
      Če bo ZDA nadaljevala s tako dekadenco, jo čaka težko treznenje.
      Kitajska bo pa, po mojem, požrla samo sebe.

      • slovansko in/ali mediteransko dušo. Saj je precej slovanskega v mediteranski duši. 🙂

        Sicer pa dobra opazka.

  2. Ponovitev grškega eksperimenta v drugih sredozemskih državah naj bi po mnenju pisca bilo odvisno od količine zdrave pameti v dotični državi.
    Bi se kar strinjal!
    Zagotovo pa vem po dosedanjih izkušnjah in dogodkih pri nas, da zdrave pameti med volilci pri nas ni in da se bo prokomunistični razcvet s probalkansko jugonostalgijo nadaljeval. Upamo lahko le, da to ljudstvo ne bo začelo ponavljati svoje krvave zgodovine, ki je noče razumeti in priznati, ampak da bo le masovno ponavljalo stožiški koncert komiprepevanja in premikalo kamne s titovim imenom po vseh hribovitih pobočjih.

Comments are closed.