V njej je namreč umanjkal “dosje Virant”. Nekdanji predsednik Državnega zbora je namreč v letih 2008–2009 prejemal nadomestilo iz proračuna, čeprav je dobro služil v najbolj južni republiki nekdanje SFRJ. Vse to naj bi Virant dolgoval omrežju Nevidna moč. To omrežje klientelizem namreč postavlja na prvo mesto med “vrednotami”, na katere prisegajo člani.
Še bolj pomembno je, da je Virant kršil Zakon o poslancih, kar lahko preverimo v naslednjem od njegovih členov: “Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve …” (38. člen). Kaj je zaposlitev, navaja Zakon o dohodnini, in sicer: “Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega stopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja.” (23. člen). To, kar je Virant počel v Makedoniji, v vseh točkah ustreza pojmu zaposlitve po 23. členu. Zakon je bil logično veljaven v času, ko je Virant prejemal nadomestilo: o podvajanju dohodka ni obvestil nikogar. Šele ko se je to v času volilne kampanje leta 2011 javno razkrilo, je napako priznal, a v državni proračun namesto 60.000 evrov, ki jih je iz njega prejel, vrnil le 17. 000 evrov. Razliko 43.000 evrov je obdržal. Čeprav pomeni ta znesek jasno oškodovanje proračuna (in s tem korupcijo), je komisija za njeno preprečevanje tukaj zamižala na eno oko.
Razlog, zakaj naj bi tako ravnala, se ponuja sam po sebi. Ko sta bila uveljavljena slaba banka in državni holding, s tem pa je bilo presekano napajanje združb, ki so v zakulisju (tudi Nevidne moči), je bil interes tranzicijske nomenklature prvič resno ogrožen. Najverjetnejši scenarij je bil ta, da so na Viranta v Komisiji za preprečevanje korupcije (in v njenem tranzicijskem zaledju, ki je prek nekdanjega predsednika Türka določilo njene člane) pritisnili, češ, če ne boš zahteval takojšnjega odstopa Janeza Janše (in Zorana Jankovića), bomo privili tudi tebe. Najverjetneje je šlo – kot vselej v takih primerih – za kombinacijo palice in korenčka: nekaj dobiš, če boš konstruktivno sodeloval. Kaj so mu obljubili, bomo videli prav kmalu.
Prav v času, ko se je Komisija za preprečevanje korupcije spravila še na otroka predsednika vlade, je Virant dosegel novo “zmago”. Stranko je prepričal, da podpre nezaupnico predsedniku zdajšnje vlade, nadalje, da umakne iz pogajanj Janeza Šušteršiča, ključnega nosilca reformnih prizadevanj, zaradi katerih je stranka sploh nastala. Virant je ugodil volji Socialnih demokratov, da se nekdanjega finančnega ministra za vedno pospravi iz politike.
Ko je prišla na svetlo zloglasna odločba, je Svet Državljanske liste 12. januarja 2013 zboroval in sprejel nekaj sklepov. Ključnega, tretjega navajamo tukaj: “Državljanska lista ostaja zvesta koalicijski pogodbi. V koalicijo smo vstopili s programom, v katerem smo kot ključen cilj izpostavili zagotovitev delovanje pravne, zaupanja vredne države. Za DL je ključnega pomena, da se uspešno izvajanje reform, ki poteka na podlagi koalicijske pogodbe, nadaljuje. Zato od SDS kot najmočnejše koalicijske partnerice pričakujemo, da v razumnem roku predlaga novega mandatarja. Takšno ravnanje bi omogočilo nadaljnji obstoj koalicije in vlade, preprečilo politično nestabilnost in omogočilo učinkovito nadaljnje izvajanje koalicijske pogodbe.”
Od teh sklepov je minil komaj mesec dni. To je naslednji kronski dokaz, kako globoko nenačelen je Gregor Virant in kaj vse je pripravljen storiti, da ostane na oblasti. Tretji dokaz pa je Zoran Janković. Virant je pripravljen podpreti Bratuškovo, četudi Pozitivne Slovenije brez Zorana Jankovića ni in četudi ta še vedno ostaja (in bo tudi ostal) župan prestolnice. Tam mu je namreč na razpolago največ “virov”, kot se lahko dnevno poučimo iz medijev. Virant zato ni samo utemeljeno osumljen korupcije, objektivno mu je mogoče tudi očitati, da je verolomnež.
V Državljanski listi bi se morali teh dejstev zavedati, predvsem pa razmišljati, da jih pretirani apetiti njihovega zdajšnjega predsednika vodijo v družbo anonimnih zunajparlamentarnih strank. Zaradi teh razlogov bi moral Gregor Virant nemudoma odstopiti kot predsednik Državljanske liste, vrniti pa tudi poslanski mandat. Vse, kar smo navedli, je namreč težji prekršek kot slabo koncipirana diploma ali nejasnost pri opravljanju izpitov iz tujega jezika.
Quosque tandem?
Vir: Siol
