Igralec Gregor Čušin ima šest svojih monokomedij, šest otrok in eno ženo. V komedijah, ki jih napiše in uprizori sam, se dotika tem, ki so za druge nedotakljive. Te dni se izteka tudi njegovo delo v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), saj je dal odpoved.
Eden najbolj ustvarjalnih umetnikov je redni gost pred polnimi dvoranami ne le po vsej državi, ampak tudi na Vipavskem. Ajdovski Klub krščanskih izobražencev ga je povabil že šestkrat, zadnjič konec aprila. Za publiko se ni bati. Človek lahko gleda po eno in isto predstavo tudi trikrat, pa se je ne naveliča — vsebina je namreč vsakič malce drugačna, zato je smeha na pretek, besedilo pa ima toliko sporočil, da jih z enkratnim ogledom niti ne opaziš vseh. Njegov glas je sicer znan vsakomur, tudi otrokom. Gregor Čušin namreč posoja svoj glas mnogim likom v risankah. Toliko jih je že ustvaril, da se jih niti spomni ne več. Pravi, da imajo mnoge risanke tudi sporočilo. «Poglejmo špansko risanko Marcelino kruh in vino. Vloge sem bil zelo vesel. Naša nacionalna televizija ima zelo dobre risanke in od komercialnih televizij odstopa po kakovosti za več svetlobnih let. Za to je bila zaslužna urednica Andreja Hafner, ki je zelo pazila na izbor.« Po drugi strani pa zapušča odrske deske, ker mnoge gledališke igre nimajo več nikakršnega sporočila: »Umetniki bi morali vzbujati upanje. Ne moti me, da teater pokaže grozo tega sveta. Moti me, ker ne pokaže, da obstaja tudi upanje, izhod. Izhod je!« Zato se je lotil svojih komedij. Tu ne špara jezika.
Norčuje se iz družbe, politike, a tudi iz samega sebe – kristjana. V slogu reka, da smeh ni greh. Ali mu to, hudomušno prikazovanje kristjanov, kdo zameri? »Uuuuu, to pa. Ljudje so taki in drugačni. Sicer me nič ne moti kritika. Ne trdim, da je moj način razmišljanja edini zveličaven. Moj namen je le, da bi ljudje začeli razmišljati« Hkrati pa poudarja: »Cerkve ne moremo spremeniti, dokler se ne bomo mi spremenili. Kristjani v Sloveniji smo se preveč obrnili na zunanjega sovražnika. Ne upoštevamo Jezusove zapovedi, naj ljubimo svojega sovražnika. Sonce sije na krivične in pravične. Nam pa ni všeč, da sonce sije tudi na krivične.« Zato Gregor Čušin s komedijami navdušuje tako verne kot neverne.
Vir: Vipavska
