Pogovorjal se je: Aleš Žužek. Vir: MMC RTV SLO. Leta 1938 je imela Slovenija okoli 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije, ko je izšla iz socializma, pa le 40 do 50 odstotkov življenjske ravni severne sosede, je dejal zgodovinar Grdina.
Vpliv zgodovine na sedanjost, mitizacija zgodovine, vloga zgodovinske zavesti in zgodovinskega spomina … To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali z zgodovinarjem Igorjem Grdino.
Zadnja afere iz naše dnevne politike (primer Simčiča in še zlasti primer Meršola), kažejo, da svoji preteklosti oz. zgodovini ne moremo ubežati. Da naša zgodovina vpliva tudi na našo sedanjost. Kako vi gledate na to kot zgodovinar?
Odvisno je od posameznega javnega prostora, kako se pusti determinirati zgodovini. Menim, da je vse odvisno od odločitve, koliko odpremo vrata zgodovini. Smo svobodna bitja, sami se odločimo, ali bomo ravnali tako, kot narekujejo vzorci, ki jih imamo iz preteklosti, ali pa bomo ravnali drugače.
Zgodovina nam ne more nič vsiliti, če tega mi nočemo. Res pa je, da so nekatere kulture, zlasti v srednji Evropi, izrazito monološke in nagnjene k ponavljanju vzorcev. Kar je nekoč bilo, se zdi, kot da je sveto.
Tudi v Nemčiji lahko še danes najdemo ljudi, ki bodo rekli, da je bil “rjavi čas” čas gradnje avtocest, in čeprav so prve avtoceste zgradili v Weimarski republiki, ne bodo pa nič hoteli vedeti o mračnih plateh. Tudi v Italiji so ljudje, ki bodo povezovali fašizem samo s tem, da so takrat edinkrat vlaki v Italiji vozili točno, po voznem redu.
Težava pri teh monoloških odnosih do zgodovine je, da mi izbiramo iz nje, kar si hočemo predstavljati. In potem je samo tako in nič drugače. Sam pa si predstavljam zgodovino dialoško, kot nek ustvarjalen pogovor, kaj se nam je zgodilo in kaj naj se nam ne zgodi več.
Da pa ljudi kar naprej delimo – ti so imeli prav, ti niso imeli prav. To je manihejska zgodovina, ki spodbuja samo boj. Slovenija pa danes potrebuje vsakega človeka – ideja, če je dobra, od koder koli pride, mora biti dobrodošla. Nobena ideja ne more biti zavrnjena, če je predlaga nekdo, ki nekomu ni všeč zaradi odnosa do preteklosti ali prihodnosti.
Mislim, da si “razkošja” izključevanja, eliminacije in eliminacionizma ne moremo več privoščiti. Ta paradigma je izčrpana, tudi v svetovnem merilu. Vsi ljudje so danes bolj povezani s problemi, kot so razdeljeni s čimer koli. In tudi dežele, ki presegajo blokovske delitve, napredujejo in se uspešno soočajo z izzivi.
Opomba. Nadaljevanje pogovora na zgoraj navedenem viru.
